Dr. med. Simona Korenčan: "Zdrava hrana ne prinaša koristi, če smo nenehno v stanju boja ali bega."

V novem Sensa podkastu, ki smo ga ustvarili v sklopu projekta Odloži balast, zdravnica dr. Simona Korenčan, ustanoviteljica centra funkcionalne medicine Vibrium, spregovori o svoji osebni poti od klasične do komplementarne medicine. Z nami deli, kako jo je izziv hčerinega dermatitisa usmeril k iskanju alternativnih metod in zakaj danes verjame v moč povezovanja različnih pristopov.  

Poglobimo pa se tudi v razstrupljanje telesa, vpliv stresa, toksinov, dihanja, prehrane in čustev. Gostja opozarja, da živimo v času, ko telo vsak dan absorbira več, kot zmore predelati – in da je celostni pristop edina pot do resničnega zdravja. Pogovor razkriva tudi konkretne nasvete, kako podpreti telo pri čiščenju. 

Video:

V podkastu gostja odgovarja na vprašanja, kot so: 

• Zakaj je zapustila klasično medicino in ustanovila center funkcionalne medicine?
• Kje vidi največje pomanjkljivosti uradne medicine?
• Kako združuje klasični pristop z alternativnimi znanji v praksi?
• Ali je razstrupljanje nujnost ali le moda muha?
• Kako prepoznamo znake, da telo potrebuje razbremenitev?
• Katere vsakdanje korake priporoča za razstrupljanje? 
• Zakaj jemljemo toliko prehranskih dodatkov – in katere res potrebujemo?
• Kako pomembna je čustvena razbremenitev pri fizičnem zdravju?
• Kaj si misli o hormonskih motilcih, elektrosmogu in sodobnem načinu življenja?

Iz podkasta... 

Simona, zakaj si se odločila za povezovanje klasične in komplementarne medicine? 

Začelo se je z mojo hčerko. Imela je atopijski dermatitis in kot mama si ne želiš svojega otroka nenehno mazati s kortikosteroidi. Zato smo začeli iskati druge metode – bioresonanco, homeopatijo … Čeprav mi te stvari prej niso bile prav nič blizu.

Kasneje sem začela tudi sama hoditi na medicinsko hipnozo. Že od nekdaj me je privlačilo to povezovanje dveh svetov – klasične medicine in t. i. alternativnih pristopov. A moram priznati, da to ni vedno dobro sprejeto. Zdi se mi, da je včasih lažje, če nisi zdravnik po poklicu, pa delaš na področju alternativne medicine, kot pa če si zdravnik, ki poskuša to združevati.

Imam občutek, da Slovencem to povezovanje ni preveč blizu. Po drugi strani pa ugotavljam, da se ravno zdaj dogajajo pomembni premiki – vstopamo v čas, ko se mnoge stvari, ki so bile prej označene kot "alternativne", zdaj podpirajo tudi z znanstvenimi študijami. Ko pride k meni kdo skeptičen in mu predlagam neko metodo, mu lahko pokažem raziskave, konkretne dokaze – to ni več samo nekaj "v zraku", ampak črno na belem.

Združevanje obeh pristopov se mi zdi daleč najbolj učinkovito. Včasih imaš sicer občutek, da si kot neka "črna ovca" v sistemu – zakaj bi nekdo zapustil nekaj tako strukturiranega, uglednega in varnega, kot je klasična medicina, ter šel v nekaj bolj neotipljivega, odprtega, raziskovalnega?

Sistem v Sloveniji ni odprt. Recimo, ko greš v Avstrijo, v lekarni na Dunaju poleg prehranskih dopolnil najdeš tudi homeopatska zdravila in Schüsslerjeve soli – in to je čisto običajno. Tam te lahko pediater podpre tudi s homeopatijo. Pri nas pa je sistem bolj rigiden, čeprav so ljudje sami pogosto zelo odprti.

Praznina v klasični medicini? Zelo konkretno: pomanjkanje časa. Sama sem delala v sistemu, in res – največji problem je, da za vsakega pacienta dobiš le 5 do 7 minut. Ravno ko se ti nekdo začne odpirati, ko bi lahko nekaj več povedal, se ura že izteče. Mislim, da ne gre toliko za pomanjkanje interesa, ampak za omejitve sistema. Veliko zdravnikov se zanima tudi za širše metode, ampak preprosto ni prostora, da bi jih lahko raziskovali in vključili v prakso.

Razstrupljanje, detoks – danes sta ti dve besedi povsod. Kaj si ti kot zdravnica misliš o tem? Gre za modno muho ali za nujo v sodobnem času?

Morala bi biti še večja modna muha – če mene vprašate. Ampak težava je v tem, da sploh ne vemo, kako naj bi se razstrupljanja lotili.

Živimo v času, ko je telo izjemno obremenjeno s toksini, hkrati pa tak tempo življenja telesu sploh ne dopušča, da bi se učinkovito razstrupljalo. Če to povem malo poenostavljeno: telo uravnava dva živčna sistema – simpatični in parasimpatični živčni sistem.

Simpatični del – kljub temu da zveni »simpatično« – pomeni, da smo v nenehnem pogonu, pod stresom, v stanju »boj ali beg«. Ko si v takem stanju, ko tvoj notranji občutek pravi, da bežiš pred levom, telo takrat nima prioritete razstrupljanja – takrat gre za preživetveni mehanizem.

Razstrupljanje, prebava, presnova, sinteza hormonov … vse to so funkcije parasimpatičnega živčnega sistema. In če smo dlje časa pod stresom, v stanju t. i. »overdrive«, telo mora izbirati, kam bo usmerilo energijo. Vedno bo izbralo preživetje, ne pa čiščenja.

Zato že preproste dihalne vaje lahko predstavljajo prvo pomoč pri razstrupljanju – prelisičimo telo, da preklopi iz simpatičnega v parasimpatični način delovanja. Ljudje sploh več ne dihamo pravilno. Tudi jaz zdaj, odkar sem se usedla na ta stol, še nisem enkrat vdihnila s trebuhom.

Velikokrat ljudem rečem: »Glejte, lahko vzamete vse prehranske dodatke tega sveta, ampak če ne boste začeli dihati, si uredili odnosov ali se umaknili iz toksičnega okolja, ti dodatki ne bodo rešili bistva.« Prehranski dodatki so lahko podpora – vendar pogosto postanejo le mašilo. 

Katere so po tvojem mnenju največje obremenitve za telo danes?

Zelo veliko je skritih virov toksinov. Kamorkoli greš – dišave v avtih, vonj v drogerijah, čistila, kozmetika, umetni parfumi. Recimo parfumi so zame res stvar za posebne priložnosti – vsebujejo ftalate, in to je za telo resna obremenitev.

Voda – tudi če imamo pitno vodo, še vedno lahko vsebuje sledove snovi, ki se jih ne da popolnoma odstraniti. Prehrana – pozimi jemo jagode, mango … nekaj, kar v naravi ne bi bilo možno. In potem imamo še kozmetiko, ki jo nanašamo na kožo, ta pa je naš največji organ in vse, kar damo nanjo, telo absorbira.

Tudi način življenja: gremo spat pozno, pred spanjem gledamo zaslone, živimo v umetni svetlobi, premalo hodimo ven, jemo premalo sezonsko, premalo fermentirano...

In potem čez dan vsi hitimo, večer pa pogosto preživimo brez resničnega stika. Ležimo na kavču in si pošiljamo slike otrok, pravih medčloveških pogovorov pa ni več. Veliko ljudi ni zadovoljnih v službi, pa je ne zamenjajo. V takem življenjskem okolju pa ni pogojev, da bi se telo lahko razstrupljalo.

Kateri so najpogostejši znaki, da telo potrebuje razstrupljanje ali razbremenitev?

To so recimo:

• težave s kožo, kot so izpuščaji, akne, dermatitis,
• mentalna megla (ang. brain fog), težave s koncentracijo in spominom,
• nepravilnosti pri iztrebljanju – če se blato lepi na školjko,
• bolečine pred in ob menstruaciji...

Kako se razstrupiti in katere prehranske dodatke jemati? Več v podkastu...

Obiščite tudi spletno stran centra Vibrium in spoznajte pristop dr. Simone Korenčan vibrium.si ali Instagram