Jurij Dreo in Javor Škerlj Vogelnik: Nevroznanost in možgani (Sensa podkast z Ano Vehovar)

V novi epizodi Sensa podkasta z Ano Vehovar se potopimo v svet nevroznanosti z Jurijem Dreom, ki kot nevroznanstvenik na zanimiv način pojasni, kaj se dogaja v možganih in živčnem sistemu človeka v različnih življenjskih situacijah.

Cilj podkasta je osvetliti človeško psiho in telo z različnih zornih kotov in perspektiv. Debati se pridruži tudi Javor Škerlj Vogelnik, trener nenasilne komunikacije.

VIDEO:

Jurij Dreo je bil dolgo let zaposlen na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, danes pa je vodja raziskav in razvoja pri podjetju BrainTrip. "Stvari so mnogo kompleksnejše, težje izmerljive in dokazljive, kot smo si prej mislili. Možgani so namreč veliko bolj povezani in usklajeni, kot smo nekoč verjeli," pove v podkastu. 

V podkastu Jurij Dreo odgovarja na vprašanja, kot so:

• Kakšno vlogo ima nevroznanost v družbi danes?
• Zakaj je veščina učinkovitega komuniciranja tako pomembna?
• Kaj ločuje racionalno od iracionalnega stanja?
• Kaj je stres in ali smo danes res bolj pod stresom kot pred stoletjem?
• Kako kronični stres vpliva na telo?
• Kako se je skozi evolucijo razvil živčni sistem?
• Kaj moramo vedeti o vplivu travme na možgane?
• Od kod izhajajo naši strahovi?
• Zakaj tako radi iščemo razlage za stvari, ki se nam dogajajo?
• Ali je delitev možganov na "plazilske" in "novejše" še vedno znanstveno utemeljena?
• Kaj je placebo efekt in kakšen je vpliv pozitivnega razmišljanja?
• Ali smo lahko kemično odvisni od določenih "trigerjev"?
• Kakšna oblika pomoči je najučinkovitejša pri zdravljenju bolezni in težav?
• Kako se lahko spopademo z impulzi in nezavednimi vzorci?
• Zakaj je pomanjkanje določenih vrst empatije lahko tudi koristno?
• Kako nevroznanstveniki razlagajo prenos negativne energije med ljudmi?
• Zakaj preprosti nasveti, kot so "ne razmišljaj negativno, manj jej in več se gibaj", ne delujejo?
• Kakšno mnenje ima Jurij o psihadelikih in prepovedanih substancah?

Prisluhnite pogovoru, ki razkriva kompleksnost možganov, delovanje živčnega sistema in osvetljuje sodobna nevroznanstvena spoznanja o človeški naravi.

Nekaj izsekov iz podkasta... 

Temna stran kroničnega stresa 

"Stres je v medicini in biologiji splošen izraz, ki zajema tako fizične kot psihološke in socialne stresorje. Fizični stres vključuje stanje, ko smo preveč lačni, žejni, ko nam je prevroče ali prehladno – vse, kar moti naše fizično ravnovesje oziroma homeostazo.

Poleg fizičnih obstajajo tudi psihološki in socialni stresorji. Psihološki stresor je na primer, ko zamudimo v službo, kar povzroči jezo pri nadrejenem. Zanimivo je, da se telo na biološki ravni odziva na vse te stresorje – fizične, socialne in psihološke – z enotno signalno potjo, imenovano pot "boja ali bega".

Kadar se znajdemo v nevarnosti, lahko telo reagira z begom ali bojem, pri čemer se sprosti veliko adrenalina, ki nam da občutek borbenosti, in hormona kortizola, ki spremeni način, kako se v našem organizmu proizvaja energija.

Če pa smo vsak dan več ur pod vplivom stresorjev in nimamo načinov za njihovo obvladovanje, lahko ti isti telesni mehanizmi, ki nas sprva ščitijo, postanejo toksični. To je temna stran kroničnega stresa ali izgorelosti."

Pa smo danes res bolj pod stresom?

"Ni zanesljivo znano, ali smo v sodobnem okolju pod večjim stresom kot pred sto leti. Zgodovinarji opažajo, da težko določimo, kakšno je bilo povprečno življenje pred 500 leti, kaj šele, da bi videli, kakšno je bilo psihološko stanje. Naravna predpostavka, da smo danes bolj pod stresom, zato ni nujno pravilna.

Pomanjkanje hrane je že samo po sebi velik fizični in psihološki stres, vojna prav tako. Resda so danes stresi drugačni, vendar bi bil malo previden pri tem, da bi z zagotovostjo trdil, da je danes absolutno slabše, kot je bilo nekoč."

Kaj je placebo efekt?

"Veliko ljudi ne razume natančno, kaj placebo efekt pomeni. Najpogostejša definicija je, da gre za izboljšanje zdravstvenega stanja, ki ga sproži pozitivno mišljenje. To je delno res in predstavlja približno 5 % placebo efekta. Glavnina placebo efekta, okoli 95 %, pa se nanaša na mersko napako in ne na dejansko izboljšanje. Večja kot je objektivna merljivost bolezni, manjši je placebo efekt.

Izkoriščanje placebo efekta je prav tako etično vprašljivo, saj bi morali zdravniki pacientom predpisovati nekaj, za kar vedo, da ne bo imelo učinka, v upanju, da se bo stanje izboljšalo. To je že na tem nivoju problematično."

Kako pomagati ljudem v težavah?

"Pri pomoči ljudem v stiski je cilj vzpostaviti nove vzorce vedenja, ki so sprejemljivi za posameznika in družbo ter skladni z njegovimi življenjskimi cilji. Obstajajo različni pristopi, a uspeh terapije ni odvisen toliko od šole ali metode, temveč od ujemanja med terapevtom in stranko.

Nekdo se bo najbolje počutil v jungovski psihoterapiji, medtem ko bo drugi bolj sprejel kognitivno-vedenjski pristop. Najpomembnejši dejavnik za uspeh terapije je, koliko se terapevt in stranka osebnostno ujameta. Ni se smiselno pogovarjati o tem, katera šola/metoda/terapija je boljša in katera je bolj potrjena, ampak katera je za določeno osebo sprejemljivejša."

PODKAST SI LAHKO OGLEDATE TUDI NA YOUTUBU: