Ddr. Ana Vovk, ki smo jo gostili v oddaji Sensa pogovori, ima pogum, znanje, modrost in vizijo. Razvija kompleksne in celostne rešitve. Kaže pot, kako iz starega, izčrpanega in preživelega v svet zemeljskosti, povezanosti, sodelovanja z naravo in soljudmi.
ODDAJO SI LAHKO OGLEDATE TUKAJ:
Kako so bile voda, hrana in energija že od nekdaj elementarne za preživetje. Kako je delo z zemljo najcenejša rehabilitacija samih sebe. Preobrača vzorce tako, da svoja nova teoretična spoznanja implementira v prakso za nas vse – od pridelave, predelave do trženja in konstantnega odkrivanja novih znanj in izkušenj. Njena visoko razvita kreativnost kar žari iz navdušujoče genialke, medtem ko trosi seme za novi svet.
Nekaj Aninih razmišljanj, ki jih je delila v pogovoru z voditeljico Marjano Lavrič na njenem očarljivem rodovnem posestvu Dole:
Samo poznavanje dejstev ne omogoča napredka ne v sebi ne v družbi. Vse se mora zgoditi najprej pri sebi. Treba je sprejeti lastno odločitev in tudi odgovornost za pot, po kateri hodimo. Če resnično želimo biti družbeno koristni, potem bomo svoje znanje in izkušnje prenesli naprej, saj lahko samo s posredovanjem temeljnih znanj v prakso nadaljujemo in dvignemo obstoječe stanje.
Vsak človek bi moral vsaj nekaj vedeti o zemlji, rastlinah in vodi, ker smo od tega vsak dan odvisni. Toda samo njihovo fizično poznavanje ni dovolj. Moramo jih začutiti, se z njimi povezati in omogočiti, da vzpostavimo tudi duhovno povezavo. Da ta povezava obstaja z rastlinami, že vemo, tudi z vodo in zemljo. Še močnejša pa je povezava nas s kozmosom, saj smo del njega in usodno povezani z njim. Zato je obstoj duhovne znanosti nujen, saj sicer ni možno razumeti teh povezav. Brez duhovne znanosti ni prave znanosti.
Samooskrbni način življenja je nujen. Tako se energije med naravo in nami povežejo. Vzpostavi se energijsko ravnotežje in imamo občutek zadovoljstva.
Absolutno ni res, da je možno hrano pridelati samo z velikimi sistemi, ki uporabljajo ogromno kemikalij. Če bi odvzeli subvencije konvencionalni pridelavi, bi hitro ugotovili, da ta sistem ne deluje, saj so veliki tržni sistemi finančno nestabilni, ker temeljijo na kreditih in lizingih. Mali kmetje imajo veliko sposobnost pridelave, a so bili vedno odrinjeni od možnosti pomoči. Evropa zdaj spoznava, da imajo večjo prehrambno moč prav male kmetije.
Raziskave kažejo, da lahko sami neposredno vplivamo na ohranjanje vitalnosti s svojim načinom življenja. Na eni strani je treba spremeniti aktivnosti, ki nam jemljejo življenjsko energijo. Takšne aktivnosti so preobremenjenost z opravili, ki jih ne opravljamo radi, neurejeni medosebni odnosi, strahovi, pretirana mentalna aktivnost in nezdrava ambicioznost in tekmovalnost, nenehno poseganje v preteklost in življenje izven sedanjosti, tudi lenobnost in pomanjkanje zdravega spanja.
Dokazano je, da prav samooskrba pomembno vpliva na večjo vitalnost, zato imamo vse razloge, da povežemo svojo vitalnost s samooskrbo. Prav ta nam namreč zaradi heterogenosti opravil motivira različne potenciale, po drugi strani pa nam zdrava hrana omogoča nemoteno delovanje celic.
- Oglejte si še pogovor iz prejšnjega tedna: Dr. Vesna Mirt: "Travme se prenašajo iz roda v rod, vse dokler se nekdo ne odloči, da jih prekine." (video)