Ples brez forme vas popelje bliže k vašemu notranjemu bitju. Ko telesu dovolite, da se giblje
popolnoma svobodno, brez kakršnih koli omejitev, se v njem zgodi eksplozija energije, meja med plesalcem in glasbo se zabriše, ste na poti k svoji resnični naravi. Stres in vsakdanji strahovi izginejo, življenje se spremeni v trenutek radostnega praznovanja.
Ples brez forme (formlaessence) je s skupino plesalcev v okviru društva Bindu razvil Bodin, psihoterapevt, mojster plesa po ognju, savne v naravi, rebirthinga in drugih tehnik za čiščenje uma in odpiranje človekovega notranjega bitja. Preberite si pogovor z njim.
Kaj je pravzaprav ples formlaessence?
Ples formlaessence je popolnoma svobodno gibanje telesa, iz česar izvira občutek radosti, zanosnega lebdenja znotraj samega sebe, ki prinese lahkoto, lepoto, ekstazo, totalni užitek, za katerega ne potrebuješ nič drugega kot le nekaj glasbil. Ali pa le šum vetra v krošnjah dreves. Oziroma katerokoli glasbo.
Spontani, naravni ples je od nekdaj navzoč na tem planetu. Vse v življenju pleše - veter, živali, ljudje ... Ples je spontana stvar, ko človek čuti radost, ko je ekstatičen od znotraj. Če nisi radosten, s plesom lahko prideš do notranje radosti. Ekstaza je najpopolnejši občutek povezanosti z obstojem. Človek takrat doživlja občutek neskončnosti. Njegove misli, duh in zavest ne poznajo meja.
To se zgodi, če se človek dovolj odpre. Bistvo je v gibanju energije, kajti ko se ta začne gibati, združena z emocijami, ki pridejo skozi telo, se izraža kot radost. Energija je gibanje. Gibanje je energija. Ples je gibanje energije skozi telo, ki izraža določena čustva, in če se ta odprejo, se začne energija gibati zelo močno in hitro. Človek doživi občutek ekstaze, ker se mu dogaja čista radost brez kakršnegakoli namena.
Ples formlaessence je čisto izražanje energije skozi gib, ki se ne dogaja iz uma, ampak iz popolnega pretoka energije, ki premika telo v neznano smer. Energija se začne gibati spontano, in če se plesalec dovolj odpre, ga glasba, ki je medij, pelje v gibanje in giblje se tako, kot v tem trenutku dojema glasbo.
Kaj je razlika med formo in neformo – sta to dve poti do iste stvarnosti, realizacije?
Ples s formo je nekdo ustvaril iz misli - tudi v takšnem plesu določeni gibi pripeljejo plesalca v določena čustva in v gibanje, toda tega plesa se mora plesalec naučiti in nato pri plesu ves čas uporabljati um, kar ni ne spontano in ne sproščeno.
Ponavljajoč dolgo časa isti ples, plesalec sicer lahko pride do stanja neuma, da pozabi na to, da ga izvaja, vendar se to zgodi le zelo redko. Če bi si plesalec dovolil, da bi se malce bolj odprl (da za trenutek ne bi razmišljal o formi), bi lahko padel v čisto gibanje. To se zgodi, ko se telo odpre pretoku energije.
Skozi formo prideš v ekstazo, um se ti ustavi. Lahko popolneje plešeš formo, saj ples zdaj pleše tvoje bitje. To se začne tam, kjer mi začnemo ples brez forme formlaessence. Ples brez forme je pospešena pot osebnega razvoja telesa, da začneš čutiti glasbo, saj s tem plesom preskočimo vlogo uma, ki mora nadzorovati oziroma izvajati.
V formlaessenceu se ples ne izvaja, zbudi se energija telesa, ki jo vzbudi harmonična melodija glasbe, in človek postane eno z glasbo, postane ples. V formi človek ples izvaja in ne postane ples. Ko pa postane ples, je on sam čista lepota ekstaze, izražanje vsega, kar ima znotraj sebe.
To izražanje je seveda pri vsakem človeku drugačno, saj so čutila pri vsakem posamezniku različno razvita. S plesom brez forme pridemo do notranjega plesa in v telesu se začne močno spreminjati biokemija, spremenijo se možganski valovi, raven telesne in miselne zavesti se zelo poveča.
Človek vstopi v zakladnico skupne zavesti in črpa neposredno iz svojega bistva. Ko se ujame s svojim bistvom, ima dostop do idej in možnosti, ki jih mnogi v svojem pogojevanem življenju nimajo.
Ali je ples formlaessence primeren za profesionalne plesalce?
Profesionalni plesalec mora spoznati, da je osnova, po kateri živi, dualnost. Človek se giblje med dvema nasprotnima situacijama energije. Kajti energija se lahko giblje samo v dualnosti. Ples iz forme uporablja zunanjo percepcijo in vse prevaja skozi um (um kontrolira počutje, ker je osnova takega plesa misel, kako se je treba gibati).
Plesalec predstavlja čustva, idejo in jo prenaša na opazovalca, publiko. Človek, ki pleše formo, je v lepem občutku, ampak obstaja tudi notranja pot čutenja glasbe - ustaviti mora um, da bi lahko začutil notranjo energijo in jo izrazil skozi telo, z gibi.
Trans je stanje, ko se človek popolnoma odpre glasbi in notranji energiji telesa ter se izgubi v njej. Toda temu nekaj manjka, in sicer to, da se človek ne zaveda, kako pleše. V transu je sicer popoln, močan, ekstatičen, popolnoma energetsko odprt, toda manjka del, ki smo ga razvili v formlaessenceu - trans smo nadgradili z zavestjo.
V začetku formlaessencea telo pade v trans, toda tega se zavedaš, zavedaš se vsega, kar se ti dogaja. Sposoben si biti zavesten transa, ampak vanj se ne vmešavaš. Kot da opazuješ samega sebe in se zavedaš vsakega giba, čustva, energije, ki se ti dogaja. Ples brez forme stanje zavestnega transa še poglobi do točke, ko izgine tisti, ki ples izvaja, tako da ostane samo ples. Lahko bi rekli, da je to končni cilj.
Človek skozi določen ritem pade v določena stanja zavesti. Dviguje svoje nivoje zavesti. To se ne zgodi v enem dnevu – koliko posameznik potrebuje za to, je odvisno od vsakega posameznika.
Zakaj je pomemben dvig zavesti?
Človek pride v bolj budno stanje, ko se njegov um ne upira in ničesar ne kontrolira. Začne se gibati, potem pa mora pustiti, da se telo samo giblje brez vpliva možganov, misli, uma. Seveda mora začeti z umom, ker je človek zavestno bitje. V stanju mirovanja je energija na nizkem nivoju in čuti se, da človek ni popoln.
Občutek popolnosti pride iz tega, da se telo odpre na maksimalen mogoč nivo pretoka notranje energije, kar se vedno zgodi z gibanjem. Gibanje je osnova energije. Energija nikoli ni statična. S plesom formlaessence lahko upravljamo hitrost njenega gibanja.
Ta energija nas pripelje v višja stanja zavesti, takrat se čutimo povezani z glasbo, izgubimo občutek ega/jaza, ločenosti. V plesu se to zgodi, ker se takrat človek poveže z neskončnim virom energije in dojame, da ni izoliran od drugih/ljudi/stanj.
Izgubi iluzijo pomembnosti jaza, ker izkusi povezanost z izvorom enosti. Človek postane naravni val frekvenc/energije, ki so mnogo večje, širše kot on sam, ki je omejen s svojim umom. S plesom brez forme se tako odvajamo od kultiviranih in pridobljenih navad ter se vrnemo k prvobitnemu stanju telesa, ki nam je podarjeno z rojstvom.
Osnova človekovega življenja je, da verjame v določene misli, vpete v posamezne koncepte. Koncepti so pravzaprav misli, kako naj človek živi. Večino smo jih prejeli med šolanjem od drugih ljudi. Ti koncepti so breme, ki ovira popolno izražanje naših notranjih možnosti. Te pa so veliko večje od zunanjih.
Znanost je denimo dokazala, da običajen človek uporablja od 2,3 do 10 odstotkov zavesti. Drugih 90 odstotkov je zavest, ki se skriva v podzavesti. Tega se človek ne zaveda. Tam so shranjene mnoge informacije, ki se sprožijo samodejno, brez zavedanja. Povprečen človek tako ni gospodar sebe, svojih čustev in mišljenja, ampak je robot. Vede se kot računalnik, ki ima znotraj sebe shranjenih milijon informacij in zaradi nekaterih informacij, ki pridejo do njega od zunaj (misli, čustva, glasba, udarci ...), se sproži določen proces v podzavesti.
Tako človek nezavedno reagira na določene dražljaje, ki se jih ne zaveda. Posameznik ima lahko od plesa brez forme le dobro zabavo in izvrstno počutje, lahko pa spozna tudi precej več. To več se nahaja na notranji poti, ki je možna brez razmišljanja, brez uma. To je pot, ki združuje človeka z okoljem, naravo, obstojem.
Kako hitro lahko posameznik z določenimi metodami pride do plesa brez forme, je odvisno od njegove starosti in od informacij, ki jih ima v sebi zaradi vsega, kar je počel v življenju. Intelektualci potrebujejo precej več časa in napora kot fizični delavci, glasbeniki in umetniki, ki niso toliko omejili svojih čutil.
Povprečen človek potrebuje najmanj eno leto resnega dela, da resnično pride do svoje ničle, kjer lahko izniči vse, kar je vedel o plesu. Kajti profesionalni plesalec je z naporom do popolnosti razvil telo, s svojo voljo lahko naredi, kar hoče. Toda vse, kar se je naučil, je shranjeno v njegovih celicah, v telesu, zato je nemogoče, da pozabi, kar ve.
Ko človek pride na ničlo in začne čutiti maksimalen potencial svoje notranje energije, tedaj se stvari v nekem trenutku povežejo. Res je, forma, ki jo je prej izvajal skozi um, bo delovala podobno, ampak veliko globlja bo, lepša, neprimerno bolj ekstatična, kajti osnova ne bo izhajala iz uma, ampak iz njegovega bitja, bistva. Ta njegov ples, ki ga je doslej fantastično izvajal na umetniški ravni, bo dobil še en del, to je ekstatično lepoto neomejenosti.
Vsi njegovi gibi bodo iz novega stanje videti tako, da bo gledalec čutil lepoto popolne predaje plesu, izgubil se bo del kontrole, zaradi katere je moral v določenih stanjih prej omejiti svoj gib. Gibi bodo popolnejši, bolj sproščeni, čustveni, zgodila se bo popolnost. Kot končni cilj bo plesalec popolnoma izgubil tremo, napetost, nadzor in na njegovem obrazu bo viden del notranje lepote, njegovo bitje.
Profesionalni plesalec bo tako postal ples, ki ga bo lahko kontroliral ali pa ga ne bo kontroliral, kajti
skozi zavest bo spoznal, da je on nevtralni gospodar tega, kar želi doživljati in prezentirati. Med tem, ki gleda, in tistim, ki lahko sočasno pleše in gleda, ni nobene razlike. Natanko bo vedel, kaj njegov ples proizvaja v publiki.
Kaj pa formlaessence za neprofesionalne plesalce oziroma ljudi, ki niso nikoli plesali?
Človek, ki ni profesionalni plesalec in je v službi, kjer ustvarja določeno delo, ne more biti nenehno sproščen. Sodoben način življenja človeka utrdi ali koncentrira v določenem trenutku, tako da je popoln stroj - trd stroj. V plesu brez forme pa gre za združitev subjekta in objekta.
Življenje postane veliko bolj kreativno, veliko bolj radostno. Posameznik tako lahko doseže svojih 100 odstotkov potenciala, ki jih je prejel s svojim rojstvom. Ta ples, ples formlaessence, je za vse ljudi, ki si želijo živeti globlje, ekstatično, ustvarjalno, radostno.
Torej se blagodejni učinki plesa brez forme prenašajo tudi na druga področja življenja?
Absolutno. Smisel življenja je notranje bogastvo/radost. Človek, ki je stalno radosten, živi življenje, vsi drugi životarijo. Saj živi, ampak ne v svoji možni popolnosti, in ne uživa, kar bi lahko. Življenje v bistvu nima nobenega namena razen plesa radosti, kar je enako kot prepustiti se toku, brez odpora, brez kontrole življenja. Ples briše nadzor, kar seveda ne pomeni, da ne bomo ničesar več nadzorovali.
Bi lahko na kratko povzeli, da je ples brez forme vrnitev k samemu sebi?
Seveda, ples brez forme je proces vrnitve k samemu sebi, k naravnemu, nepogojenemu gibu, k popolni svobodi tistega, kar naše telo je in kar zmore. S tem plesom razvijemo lastno inteligenco telesa, pretok energije v telesu se osvobodi. Popolnoma se začutimo, povsem umirimo
svoj um in preidemo onkraj njega.
Formlaessence ne izhaja iz naučenih form gibanja, temveč iz neponovljive esence vsakega posameznika, tako da se njegova energija svobodno izraža in ni več razlike med plesom in plesalcem, saj se plesalec zlije z glasbo v eno.
S tem ko postaja telo mehko, postaja mehkejše in svobodnejše tudi življenje. Čedalje bolj brez stresa in napetosti, čedalje bolj radostno ter čedalje bolj igrivo in zdravo. Ples formlaessence je ljubljenje med glasbo in eksistenco.
Plesne delavnice FORMLAESSENCE se lahko udeležite v nedeljo, 5. 12. 2010 od 10:00 do 17:00 v Župančičevi jami. Opis poti prejmete po prijavi. Cena: 85,00 evrov.
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
Tadeja 040 423 719
tadeja@drustvo-bindu.si
Novo na Metroplay: "Depresija nas prisili, da se ustavimo" | Aleš Ernst