Z vegansko in predvsem presno hrano sem se seznanila pred petimi leti, ko je list življenja obrnil moje ustaljene poti in me usmeril na novo življenjsko potovanje. Pogosti migrenski glavoboli, neprijetna telesna mrzlica in še druge manjše zdravstvene težave, ki sčasoma postanejo samoumevne, so se izkazale kot rezultat številnih alergij zaradi uživanja 'konvencionalne hrane'.
Sprva je bilo to dejstvo zame zelo težko razumljivo, saj sem bila mlada in željna kulinaričnih doživetij, vendar sta me ljubezen do telesa ter želja po razumevanju tega, kako lahko ohranimo visoko raven zdravja, pripeljala do odločitve, da spremenim svoj slog prehranjevanja. Kulinarika je lahko tudi zdrava!
V medicinski stroki nisem našla pametnih odgovorov, zato sem se do znanja dokopala sama. Po premisleku in obisku različnih strokovnjakov ter poglabljanju v različno literaturo sem se najprej odločila za čiščenje telesa s postom in nato nadaljevala z naravno – polnovredno – rastlinsko hrano, ki je najboljša, kadar jo uživamo v celostni obliki, torej termično neobdelano.
Takrat sem tudi spoznala veganstvo kot življenjski slog. Meso zame nikoli ni imelo kakšne posebne veljave, tako da sem ga z lahkoto črtala z jedilnika. Od majhnega sem namreč zavračala meso in še danes se spomnim, da sem kot otrok morala namrščena ure sedeti pri mizi, saj sem se vedno upirala mesu in sem ga le s težavo prežvečila.
S postenjem in čiščenjem telesa so se pokazali čudoviti rezultati, simptomi alergije so se umirili in to je bil zame največji dokaz, da določena, predvsem kemično in industrijsko obdelana živila, ne sodijo v moje telo. Pred postom sem preučila vse podrobnosti in sem se nanj res dobro pripravila, opravila sem tudi potrebne hidrokolonske terapije za čiščenje črevesja in opazovala pozitivne spremembe na svojem telesu. S tem pa je prišlo tudi zdravje.
Hkrati sem tudi počistila kuhinjo in jo počasi začela polniti z novimi polnovrednimi živili. Tako je kuhinja, polna sadja in zelenjave, dobila povsem novo podobo in tudi svež vonj. Z zavestnim prehranjevanjem sem v sebi začutila ravnovesje in boljšo usklajenost, moji cilji in življenjska pot so se oblikovali bolj jasno. Zavedanje, da živim v harmoniji s telesom in z naravo, me je izpolnjevalo do te mere, da še danes ohranjam ta življenjski slog.
Veganstvo je najbolj prijazna dieta na svetu. Do okolja, do živali in do lastnega telesa. Veganska hrana s poudarkom na visokem deležu rastlinskih, svežih, organskih in neobdelanih sestavin nam daje veliko energije, miselnih sposobnosti, čudovito kožo in ima sposobnosti zdravljenja lažjih in težjih oblik bolezni, kot so alergije, migrenski glavoboli, vnetja, kardiovaskularne bolezni, rak ipd. Nepredelana rastlinska hrana (presna hrana), ki je ne obdelujemo nad 48 stopinj Celzija, alkalizira naše telo in ustvarja pravilni pH v krvi.
Kadar je naša kri v alkalnem stanju, ni možnosti za razvoj bolezni. Naše telo pa močno zakisajo industrijsko pridelani izdelki (vsa hrana, ki je pripravljena vnaprej, mesni in mlečni izdelki, sladke gazirane pijače). Poleg tega so sezonsko in ekološko pridelane sestavine bolj hranljive, bolj okusne in ne onesnažujejo okolja. Vedno kadar izbiram sadeže ali sestavine, močno uživam v tem obredu, pogovarjam se s kmeti, prodajalci, delim izkušnje, okušam in vonjam, zame je to neke vrste meditacija. Želim si, da bi me tega naučili že, ko sem bila otrok.
Danes večina otrok gleda na hrano kot na že izdelan končni proizvod, ki ga lahko kupiš na policah supermarketov, in so zelo odtujeni od pravega bistva, s katerim se nove generacije vedno bolj oddaljujejo od naravnega življenjskega sloga.
Ne rečem, da se je treba prehranjevati samo presno ali vegansko, da ohranjamo visoko raven zdravja, je pa zelo priporočljivo, da je ta odstotek čim višji in da dosledno to ohranjamo. Primer moje mame in očeta je zanimiv in ni edini. V svoj vsakodnevni jedilnik sta vpeljala liter do dva svežih stisnjenih sokov, ki jih redno pijeta že skoraj dve leti. Očetu se je izredno popravil sluh, mami pa so izginile bolečine v nogi, ki so nastale kot posledica začetka osteoporoze.
Ekološka in sveža hrana je nekoliko dražja, a dolgoročno investiraš v zdravje planeta, prihodnost in zdravje svojih otrok in navsezadnje lastnega telesa. Velikokrat, ko mi ljudje rečejo: "Barbara, ekološka hrana je tako draga," jim odgovorim: "Pomislite, koliko šele plačujete za zdravstveno zavarovanje, kako drage so bolezni, zdravila in operacije! Vse to bi močno zmanjšali, če bi vsakodnevno sledili naravnim življenjskim smernicam.
Ekološka hrana je poceni v primerjavi s ceno zdravja, vendar se tega zavemo šele, ko nam slednjega zmanjka. Seveda hrana ni vse, je pa pomemben dejavnik, kajti kadar telesu dovajamo hranilne sestavine, ki jih potrebuje za nemoteno delovanje, s tem tudi vplivamo na optimalno delovanje vseh organov, stresnih hormonov in počutja.
Znano je, da močno predelana industrijska hrana, polna aditivov, barvil in ojačevalcev okusa, povzroča hiperaktivnost predvsem pri otrocih, depresijo in druga duševna bolezenska stanja. Pri sebi se držim osnovnega pravila, da jem čim bolj raznovrstno hrano s poudarkom na svežem sadju, zelenjavi, vključujem tudi kuhane stročnice in brezglutenske žitarice, morske alge, semena in oreščke. Sliši se dolgočasno, a ljudje so zelo presenečeni, kako raznovrstna hrana je to.
Ko sem spremenila svoj prehrambeni slog, sem bila primorana začeti pripravljati jedi, ki me niso dolgočasile. Priznam, da me je bilo sprva strah, da bom žvečila samo jabolka in korenje, vendar sem se na srečo zelo hitro znašla v kulinaričnem svetu veganske in presne hrane, ki me je popolnoma prevzel. Tako je kulinarično ustvarjanje postalo zame pravi izziv, na osebnem in tudi poslovnem področju.
Izziv v tolikšni meri, da sem se udeležila kulinaričnega izobraževanja v ZDA, kjer sem svoje znanje dovršila do te mere, da lahko samozavestno ustvarjam lastne recepte. Nikoli prej v življenju nisem pripravljala tako dobrih jedi, kot jih pripravljam zdaj, saj sem se naučila razumeti, kako medsebojno delujejo naravne arome, kako lahko ustvarimo poln okus jedi in kako pomembno je, da si s srcem popolnoma pri stvari.
In da ne boste mislili, da vsak dan pripravljam vrhunsko kulinariko, pri sebi sem precej skromna, zeleni sok in zeleni zmečkanček pijem vsak dan, čudovito pa je seveda sprejeti izziv za kakšen nov recept, ki ga želim pretvoriti iz klasične kulinarike v vegansko ali presno. Hvaležna sem za celostno izkušnjo in vem, da me čaka še veliko novih doživetij na tem področju ...
Mediteranski bučni rezanci
Preprosto, osvežilno in okusno kosilo
Sestavine:
- 2 veliki bučki
- 2 srednje velika paradižnika
- sok polovice stisnjene limone
- manjši strok česna
- 2 datlja
- sveža bazilika
- himalajska sol
- kajenski poper
- pest nasekljanih oliv
- pest pinjol
- pest nasekljanih mariniranih paradižnikov (v oljčnem olju)
- za dekoracijo bučni cvetovi
Narežite bučne rezance (najlažje bo s spiralnim rezalnikom). Nato pripravite paradižnikovo omako: zmešajte paradižnike, sok pol limone, dva datlja, manjši strok česna, list sveže bazilike, himalajsko sol in kajenski poper. Na krožnik servirajte bučne rezance, dodajte nasekljane olive, nasekljane marinirane paradižnike, pinjole, prelijte s paradižnikovo omako in dekorirajte z bučnimi cvetovi.
Besedilo: Barbara Radojlovič