Desa Muck: Vse moje gube!

2. 7. 2012
Deli

Kolumne Dese Muck, naše slovenske igralke, televizijske voditeljice, publicistke, mladinske pisateljice in humoristke, so vedno vredne branja. Tudi zato v nadaljevanju povzemamo eno njenih iskrivejših kolumen, ki odlično secirajo 'duha' časa (ali bolje rečeno - manjko njega).

Opazila sem, da imajo ženske revije v vsaki številki enakomerno razporejene ene in iste teme v plusih in minusih, tako da pride do pozitivne izravnave.

Tako vedno naletimo na članke z naslovom KAKO IZGUBIMO (kilograme, celulit, gube) in KAKO DOBIMO (moškega, kariero, priljubljenost).

Zdi se mi, da se v zadnjem času premalo posvečajo temu, kako izgubimo gube, zato se bom s to problematiko spoprijela sama.

Kolumno bi lahko naslovila tudi VSE MOJE GUBE, saj vsako od njih zelo dobro poznam, spremljam njen razvoj od vsega začetka, nekatere med njimi sem celo poimenovala. Tista najgloblja sredi čela je Vida, tista pod levim očesom je Gabi itd.

Čisto takoj naj povem vsem, ki so se začele boriti s to nadlogo: GUB SE NA DA ZNEBITI! Niti slučajno. Mogoče jo lahko navidezno zatremo, vendar bo udarila ven na drugem koncu.

Prve so se pojavile okrog 40. leta. Nisem prižigala kresov in objemala dreves ter prižigala palčk svoji notranji boginji. Drugi so trdili, da se jih ne vidi, meni pa so se zdele kot Veliki kanjon, tista sredi čela pa kot gramozna jama. Takoj sem vzela posojilo in si nabavila najdražje kreme proti gubam (v resnici stanejo skoraj kot nov avto).

Verjetno bi manj plačala za botoks in plastične operacije, učinek bi bil pa veliko večji. Nato sem se jih sčasoma navadila in tja do 55. leta čisto lepo shajala z njimi. Pridružila sem se tistim, ki so se zavzemali za naravno in dostojanstveno staranje ter z iskrenim odporom obsojala vse, ki so se trpali z botoksom in vsako leto drveli na lifting.

Danes vem, da gre pri tistih, ki s tem pretiravajo, za duševno motnjo in neke vrste odvisnost od plastičnih operacij. Mi pač ne moremo vedeti, kaj taka ženska (ali moški!) v resnici vidi, ko se pogleda v ogledalo.

Zato vedno bolj s sočutjem opazujem ženske, ki so že tako spremenile fiziogonomijo, da lastni otroci v grozi beže pred njimi, ki se opotekajo pod težo botoksa in z napumpanimi ustnicami režijo v vas kot Joker. V glavnem, moje premirje z gubami je trajalo kakih deset let, zadnja leta še posebej zato, ker sem se zredila, kar je edini naravni lifting.

Ko sem shujšala na prejšnjo težo, pa so se stvari drastično spremenile. Gramozna jama na čelu se je drastično poglobila, z odvečno kožo na podbradku si lahko brišem očala in si v mrzlih dneh z njo prekrijem nos in zaščitim obraz.

Zadnjič mi je hči rekla: "Mami, poravnaj si puli, čisto je zmečkan." Pa sploh nisem imela pulija. Okrog reči pa se mi je zaredilo nekaj, čear sploh ne znam poimenovati. Še najbolj spominja na staro drevesno skorjo. 

Znašla sem se v resnem precepu. Sem proti liftingu, ker dejansko mislim, da je staranje nagrada za življenjsko delo in se mi histerično prizadevanje ostati mladosten zdi patetično, po drugi strani pa bi najraje kar sama vzela škarje in si odstrigla odvečno kožo, tako mi gre na živce. Vse druge metode za pomlajevanje so namreč peklensko drage.

Še ena torej, ki nam jo je zagodel kapitalizem. Ko bosta recimo v vrsti v banki, druga za drugo stali privlačna ženska v zgodnjih tridesetih in ženička pri sedemdesetih, bosta samo oni dve vedeli, da sta bili nekoč sošolki. Mlajšo bodo morda malce izdajale roke, če ne bodo iznašli tudi drage pomlajevalne metode zanje.

Ne vem, zakaj ne izumijo česa, kar bo dostopno tudi nam, ki si ne moremo privoščiti dragih krem in kirurških posegov. Recimo neopaznih klinčkov, s katerimi bi si na vratu in na temenu lahko spele kožo, ali posebnega večno trajnega in neškodljivega lepila, s katerim bi si jo nalepile za ušesa in pod pazduho.

Morda pa so vse to že izumili, ampak podobno kot naftni lobiji preprečujejo, da bi prišla na trg druga goriva, kozmetični in kirurški lobiji preprečujejo, da bi prišle na trg poceni metode za odpravo gub. Najbrž nisem daleč od resnice.

Desa Muck v kolumni za revijo Lisa

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord