Intervju z Bernardo Marovt: O tem, kako se ni pustila sleči Helmutu Newtonu

21. 10. 2015
Deli
Intervju z Bernardo Marovt: O tem, kako se ni pustila sleči Helmutu Newtonu (foto: Osebni arhiv)
Osebni arhiv

Bernarda Marovt je lepotica tudi v duši, vedenju in razmišljanju. Zato ne čudi, zakaj je prav njej uspelo krojiti manekenski vrh in osvojiti številna priznanja – mis Jugoslavije, top model Evrope in najbolj fotografiran obraz na svetu.

Njen mogočni duh, poln ustvarjalne energije, ji še vedno ne pusti mirovati ali spati na lovorikah, kot bi se zlahka pripetilo večini. Bernarda se je odločila svoje znanje, sposobnosti in izkušnje dajati naprej. Ustanovila je Manekensko šolo in Akademijo za ženske, kjer počne tisto, v čemer je najboljša – soustvarja zadovoljne in srečne ženske.

Zakaj se niste pustili sleči svetovnemu fotografu Helmutu Newtonu, ki je gole fotografiral vse znane svetovne manekenke?

Ker tega nisem potrebovala. Vse ženske, ki jih je fotografiral, so takoj rekle ja. Jaz pa se nisem tako odzvala. To je bila največja injekcija za tega gospoda, ker se do takrat še ni zgodilo, da bi mu katera rekla ne.

Zdaj nosite imidž ženske, ki tega ni naredila.

Lahko rečem, da sem bila edina, ki tega ni storila. Ni bilo nalašč. Poklicali so me iz agencije in mi rekli, da bom delala s Helmutom Newtonom in da bo super. Če imaš njegovo fotografijo ali poveš, da si z njim delal, imaš povsod odprta vrata. Nisem poznala njegovega načina dela, samo približno sem vedela, za kaj gre. Ko sem vprašala, za kakšno fotografiranje bo šlo, sem na drugi strani dobila odgovor, kako to, da ne vem, da Newton fotografira gole manekenke. Potem sem jim rekla, da tega jaz ne počnem. Odziv na drugi strani je bil buren, z očitki, da druge leta čakajo na to priložnost, jaz pa jo zavrnem, zato nisem normalna. Rekla sem, da pač ne bom delala z njim. Tako se je začelo. Fotografu so morali sporočiti, da model z imenom Bernie noče delat z njim. Ni mu bilo jasno, da nekdo ne želi sodelovati z njim, in zahteval je, da me vseeno pripeljejo, hotel je ravno mene.

Ker ste postali nedosegljivi, si vas je še bolj želel.

Točno. V tistem trenutku o tem nisem razmišljala, vedela sem samo, da tega ne želim početi, ker tega ne potrebujem. Fotograf je potem iz jeze izbral drug model, podoben meni. Nakar se je odločil, da želi priti v Milano, da hoče to Bernie, ki ga je zavrnila, v živo spoznati in se pogovoriti.

Očitno ni prebolel vaše zavrnitve?

Trpel je. Prihitela sem v hotel, kjer me je čakal še z drugimi dekleti. Prišla sem naravnost do njega, našminkana in seveda v zamudi. Stal je pri mizi in me čakal. Rekla sem mu: "No, jaz sem ta model." Njegov odziv je bil: "Aha, slike sem že videl, ni mi jih treba pokazati." Gledal me je in rekel: "Povej mi, zakaj nisi hotela delati z mano? Odgovorila sem mu, da samo zaradi tega, ker ne delam golih fotografij. Na hitro je vstal in me vprašal, ali si sploh predstavljam, kdo je on. Mirno sem mu rekla, da vem, kdo je, in ga vprašala, ali si on predstavlja, kdo sem jaz. Potem je znorel. Začel je vpiti, metal je book, rdeč v obraz se je drl: "Ven, ven, takoj ven!"

Kako ste vi to prenesli?

Tako pač je.

Njegov odziv je bil verjetno izraz nemoči.

Točno. Hotel mi je vsiliti svojo voljo. Pa mu ni uspelo.

Ste kaj takšnega doživeli že kdaj prej?

Ne, to je bilo prvič.

Ste se vsaj malo zbali, da bi vam lahko nekje zaprl vrata?

Ne. Če si uspešen, če te ljudje poznajo in vedo, kako delaš, ti ne more škoditi.

Očitno ste v vsaki situaciji znali ostati zvesti sebi.

Tako je.

Ste v vseh teh letih vzgajanja manekenk srečali dekle, ki bi bila osebnostno podobna vam?

Upam, da jo bom čim prej uspela najti.

Nenad Vladić

Celoten članek lahko preberete v tiskani reviji Sensa oktober/november

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez