V krščanski ikonografiji simbolizira Kristusovo vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje v novo življenje, kar lahko povežemo tudi s piščancem, ki simbolično razbije jajčno lupino in nastopa v mnogo različicah na velikonočnih voščilnicah.
Skupaj z jajci se pri nas pojavlja še velikonočni zajec, ki otrokom prinaša pisanice. K nam so ga 'prinesli' Nemci, saj izvira iz germanskega poganskega sveta; tevtonska boginja Eastra, boginja pomladi, zarje in začetka življenja, ki so jo častili aprila, naj bi imela zajčjo glavo. V svojem bistvu je zajec pri mnogo ljudstvih prastar simbol plodnosti, lunarna žival, ki zaznamuje ponovno rojstvo, vstajenje, preporod, ne nazadnje pa je zajec, podobno kot mačka, atribut čarovnic.
Barvanje pisanic
Na Slovenskem se je ohranila lepa navada barvanja velikonočnih jajc.
Na posameznih področjih Slovenije jih imenujejo pisanice, pisanke, pirhi, remenice … Nekoč so jajca barvali le z rdečo barvo, odtod tudi izraz pirh – 'piros' v madžarščini pomeni rdeč. V Prekmurju še danes pisanicam rečejo remenice, saj rumen v prekmurščini pomeni rdeč.
Pisanice, pisanke je slovenski izraz za jajca, ki jih pišejo. Najdlje so se ohranile v Beli krajini, kjer krasijo jajca z dvema tehnikama (batik z zapletenimi voščenimi narisi in drsanke, pri katerih jajce obarvajo in nato z nožičem drsajo stotine geometrijskih vzorcev in motivov iz narave).
Barvanje pirhov s kupljenimi umetnimi barvami vedno bolj izpodriva barvanje z naravnimi barvami. Lepo rdeče-rjavo barvo dajo posušeni olupki rdeče ali rjave čebule, rumeno žafran, rdečo teran, zeleno špinača. V zadnjih letih je vse več sodobnih pisanic, ki so rezultat sproščanja fantazije in umetniškega izražanja z različnimi tehnikami. V velikonočnem času si jih lahko ogledamo na številnih razstavah po Sloveniji.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
