"Ko sem bila stara 23 let, sem bila v razmerju, ki je bilo preveč slabo, da bi v njem ostala, in preveč dobro, da bi ga zapustila. Nenehno sva se razhajala in nato znova pobotala. Vsakdo, ki je bil kdaj v takšnem odnosu, ve, kako je: ko je lepo, je čudovito. Ko je slabo, pa je grozno," se svojih izkušenj iz mladosti spominja priznana psihoterapevtka in strokovnjakinja za partnerske odnose Esther Perel.
Ambivalentnost v odnosih – nasprotujoče si misli in občutki ljubezni in sovraštva, privlačnosti in odpora, navdušenja in strahu – nas sili, da se vedno znova sprašujemo: Naj ostanem ali naj odidem? Takšno nenehno čustveno nihanje je izčrpavajoče, ne le za partnerja, temveč tudi za ljudi okoli njiju.
Takšni odnosi imajo svoj značilen ritem. Napetost se stopnjuje, dokler nam ne prekipi. Odločimo se, da je dovolj, in se končno razidemo. Toda sčasoma se umirimo, ne počutimo se več tako utesnjene in naše najgloblje ranljivosti za trenutek niso več tako boleče.
Takrat pa se znova oglasi tisti tihi glas: Kaj če bi se dobila? Se pogovorila? Se spomniš, kako lepo nama je bilo, ko je bilo dobro?
Morda nas kontaktira nekdanji partner. Morda prvi korak naredimo sami. Dobiva se v kavarni ali, še bolje, v baru, kjer nama lahko kozarček pijače pomaga nekoliko spustiti obrambo. In nenadoma se znava tako lepo pogovarjati. Nič naju ne spravlja ob živce. Vsaj ne na slab način. Spogledujeva se, čutiva povezanost in hrepenenje.
Mar nisva bila neumna, da sva vse to zavrgla? Toliko sva že vložila v ta odnos. In toliko možnosti še imava.
Korak za korakom, pogled za pogledom se znova zbližujeva … samo zato, da teden dni pozneje vse skupaj ponovno razpade.
Takrat sva se s fantom odločila, da bova ta začarani krog prekinila s partnersko terapijo. Zdržala sva eno samo srečanje.
Terapevtka nama je povedala, da je najinega razmerja konec.
Razšla sva se, toda nekaj dni pozneje sem jo poklicala in jo ogorčeno vprašala:
"Kako ste lahko to naredili? Saj sploh ne veste, kaj imava midva!"
Njenega odgovora ne bom nikoli pozabila. Pojasnila mi je, da lahko pri parih, ki so obtičali v ambivalentnosti, terapevtova jasna opredelitev včasih pomaga prekiniti začarani krog. Če se partnerja z njo strinjata, lahko občutita olajšanje, saj jima je nekdo dal dovoljenje za odločitev, ki si ga sama nista zmogla dati.
Če se ne strinjata, pa se lahko namesto drug proti drugemu povežeta proti terapevtu.
Pojasnila mi je, da bi se, če ne bi zavzela jasnega stališča, tudi sama ujela v najin ples. En teden bi raziskovali vse lepo v najinem odnosu, naslednji teden vse slabo in tako bi skupaj nadaljevali čustveni vrtiljak.
Ni želela postati tisto, čemur v terapiji pravimo "vzdrževalec homeostaze" – nekdo, ki pomaga ohranjati obstoječe stanje, namesto da bi omogočil spremembo.
Ko danes pogledam nazaj, vem, da nama je naredila uslugo. Kljub temu pa lahko po desetletjih lastnega terapevtskega dela rečem, da zavzemanje tako jasnega stališča le redko poteka tako preprosto.
Zakaj je ambivalentnost v odnosih tako zahtevna?
Eden od razlogov, zakaj je ambivalentnost v odnosih tako težko prenašati, je ta, da je pogosto sestavni del naših najpomembnejših odnosov.
Koliko izmed nas ima nasprotujoče si občutke do svojih staršev? Do brata ali sestre, ki nam nikoli ni vrnil denarja? Do dolgoletnega prijatelja, ki vedno govori samo o sebi? Do svoje službe? Do kraja, v katerem živimo?
Seveda obstajajo okoliščine, v katerih se moramo jasno odločiti, ali bomo ostali ali odšli. Toda prav toliko, če ne še več, je situacij, v katerih je naša sposobnost sprejemanja nasprotujočih si občutkov znak, da razumemo in sprejemamo kompleksnost življenja.
Z odraščanjem in osebnostnim razvojem se zato pojavlja vse pomembnejše vprašanje:
Kako vedeti, kdaj je čas, da razrešimo notranji konflikt, in kdaj je bolje sprejeti, da lahko v nas hkrati obstajajo nasprotujoči si občutki?
Za to potrebujemo vajo in potrpežljivost.
Dr. Alexandra Solomon, avtorica knjige Loving Bravely, je nekoč dejala:
"Tudi potrpežljivost je oblika delovanja. Ni zgolj pasivnost. Ni vdaja."
Ambivalentnost v odnosih je del življenja. Prisotna bo v vsakem odnosu, ki ga imamo.
