Bi morali otrokom povedati resnico o Božičku in drugih pravljicah, kot je na primer zgodba o zobni vili? In če, kdaj?
Nekatere družine uživajo v zgodbah o Božičku in drugih dobrih zimskih možeh, saj to vidijo kot del praznične tradicije. Povsem drugače pa je v družinah, kjer velja prepričanje, da je takšna naracija v nasprotju z njihovim pristopom k starševstvu ali pa se bojijo, da spodbujajo lažna pričakovanja in materializem.
Stroka svetuje, da je ključno najti ravnotežje med spodbujanjem otrokove domišljije in učenjem resničnih vrednot, kot sta empatija in hvaležnost.
Pravljice in fantazijske zgodbe otrokom pomagajo razvijati empatijo, odpornost in veščine reševanja problemov. Če so te zgodbe povedane premišljeno, lahko poudarijo pomembne življenjske lekcije, kot sta pomen prijaznosti in radodarnosti, ki premaknejo fokus stran od materialističnih elementov.
Otroštvo je dragocenega, a kratkega veka, prav pravljice pa lahko otrokom pomagajo ceniti čarobnost sveta in jih hkrati pripravijo na lekcije iz resničnega življenja.
Kdaj je čas, da otrokom povemo?
Otroci običajno začnejo dvomiti o resničnosti zgodb, kot je Božiček, med 5. in 7. letom.
Medtem ko nekatere skrbi, da bo razkritje resnice spodkopalo zaupanje, raziskave kažejo, da večina otrok ta prehod doživlja z radovednostjo, srečo in celo olajšanjem, nikakor pa ne (ali zgolj redko) z žalostjo.
Starši lahko prehod olajšajo s pozitivnim pristopom k temi tako, da otrokom pomagajo sprejeti sporočilo zgodbe, ne da bi se počutili zavedene. Med drugim jim lahko razložijo, da Božiček simbolizira radodarnost in veselje, kar preusmeri fokus z dobesednega prepričanja o obstoju čudodelnega možica na globlji pomen zgodbe.
Strokovnjaki s starši delijo nekaj strategij, s pomočjo katerih bodo otrokom lahko pomagali razlikovati med fantazijo in resničnostjo:
- slavite domišljijo – spodbujajte otroke, da uživajo v pravljicah kot zgodbah, ki spodbujajo ustvarjalnost in reševanje problemov,
- uvedite kritično razmišljanje – postopoma spodbujajte otroke, da raziščejo logiko teh zgodb z vprašanji, kot je 'Kaj misliš, kako Božiček leti s severnimi jeleni?', tako boste spodbujali kritično mišljenje, ne da bi zmanjšal užitek ob zgodbi,
- spodbujajte odprt dialog - poslušajte in potrdite otrokove sume ali opažanja ter ponudite preproste razlage za povezavo domišljije in resničnosti,
- uravnotežite pravljice z zgodbami iz resničnega življenja – poleg pravljic delite knjige in zgodbe, ki temeljijo na resničnih dogodkih ali likih, da ustvarite uravnoteženo razumevanje sveta,
- vključite igro vlog – vključite se v igro vlog, ki združuje elemente domišljije in resničnosti ter otrokom pomaga naravno razlikovati enega od drugega,
- uporabljajte jezik, primeren starosti – prilagodite razlago otrokovi razvojni stopnji, da zagotovite jasnost in razumevanje.
Ali imajo pravljice vpliv na duševno zdravje?
Pravljice, kot je zgodba o Božičku, so več kot le zabava, saj prispevajo k čustvenemu, socialnemu in psihološkemu razvoju otrok. Z moralnimi lekcijami in magičnimi elementi zgodbe spodbujajo ustvarjalnost, čustveno odpornost in družbeno zavest. Razlikovanje fantazije od resničnosti razvija sposobnosti razmišljanja in otrokom pomaga pri čustveni prilagoditvi.
Vpliv pravljic je v veliki meri odvisen tudi od načina njihove predstavitve. Če jih delimo kot del vesele tradicije, lahko okrepijo družinske vezi in vzbudijo občutek čudenja. Vendar pa lahko prevelik poudarek na materialnih nagradah ali popolnosti povzroči nepotreben stres.
Tudi terapevti in pedagogi pogosto uporabljajo pravljice za terapevtske namene. Takšne zgodbe nudijo otrokom varen prostor za projiciranje in raziskovanje svojih čustev ter jim pomagajo pri soočanju s strahovi, upi in notranjimi konflikti.
Povzeto po pisanju Tomislava Stanića za Kreni zdravo.
Preberite si tudi:
- Samostojnost pri otrocih: 6 stvari, ki jih lahko naredite vsak dan
- Preden svoje otroke odpeljete na Miklavževanje, si preberite TO
Novo na Metroplay: "Ljudje v življenju potrebujemo več mehkobe" | Tereza Poljanič