Dr. Boštjan Čampa o tem, zakaj je pomembno, da znamo govoriti o sebi in ne o drugem

29. 9. 2025
Dr. Boštjan Čampa o tem, zakaj je pomembno, da znamo govoriti o sebi in ne o drugem (foto: Boštjan Čampa)
Boštjan Čampa

Ko pride do pogovora v partnerskem odnosu, pogosto ne govorimo o sebi, temveč o drugem – opisujemo, kaj počne ali kaj bi moral spremeniti. A s tem nehote posegamo v njegov notranji prostor in ustvarjamo napetost. Pravzaprav pa je ena ključnih poti do večje bližine to, da se naučimo izražati svoje lastno doživljanje – kaj čutimo, kako nas nekaj prizadene, kaj nam nekaj pomeni.

O tem piše dr. Boštjan Čampa – mentor, supervizor, zakonski in družinski terapevt ter Somatic Experiencing Practitioner. V svojem prispevku pokaže, kako pomembno je razlikovati med tem, da opisujemo partnerja, in tem, da iskreno podelimo, kaj se dogaja v nas samih. To nas ne le varuje pred nesporazumi, temveč odpira prostor za globljo povezanost in več razumevanja v odnosu.

Moje doživljanje sebe in tebe v odnosu

Prispevek bom začel z zelo temeljnimi vprašanji odnosa, katerih pa se navadno izogibamo:

  • Kdo sem jaz ob tebi v tem trenutku?
  • Kako doživljam jaz tebe v tem trenutku?
  • Kako ti doživljaš sebe ob meni?
  • Kako ti doživljaš mene?
  • Kako en in drug doživljava najin odnos?

Razlika med opisovanjem sebe in opisovanjem drugega

Opis doživljanja ne pomeni, da opisujem tebe, temveč da prepoznavam in izražam tisto, kar se dogaja v meni. To pomeni, da podelim oziroma opišem svoja lastna čustva, telesne zaznave, misli, svoj pogled na situacijo, kaj ta zame pomeni in nenazadnje tudi lastno telesno doživljanje – in vsega tega ne pripisujem partnerju, kot to pogosto radi počnemo.

Bliža se nam občutno hladnejši zrak: kako mrzlo bo

Ko smo na drugi strani in nekdo govori namesto nas – opisuje, kaj mi doživljamo, ne da bi imeli možnost sami pojasniti, kako je pri nas v resnici – to zelo verjetno občutimo kot poseg, celo invazijo v naš notranji prostor.

Kako govoriti o svojih čustvih

V primeru čustev opišem svoja lastna čustva in ne partnerjevih:

  • »Rad/-a te vidim.«
  • »Toplo mi je, ko se me dotakneš.«
  • »Strah me je večerov, kadar ostajaš dalj časa v službi in te ni ob meni.«
  • »Včasih se počutim sam/-a, četudi si poleg mene.«
Terapevtka Saša Golob: "Prepir se lahko spremeni v priložnost za bližino."

Telesne senzacije kot govorica živčnega sistema

Prepoznavam lastne telesne senzacije, vibracije in dogajanje, ki ga zaznavam v svojem telesu. To je pravzaprav govorica našega živčnega sistema:

  • »Tvoj pogled mi prinese prijeten, topel občutek okrog srca.«
  • »V rokah začutim prijeten nemir, ko se takole pogovarjava.«
  • »Stiska me v prsih, ko sva tako tiho po prepiru.«
  • »V prsih in glavi mi gori, ko kričiš name. Nevzdržno mi je.«
  • »Kot da imam mravljince v dlaneh, ko te pobožam.«
Dr. Boštjan Čampa o tem, zakaj je pomembno, da znamo govoriti o sebi in ne o drugem
Profimedia

Naša resnica je vedno obarvana z našim notranjim svetom

Ko gledamo sončni zahod – ali je v nas podoba sončnega zahoda, ali pa bolj vtis, odmev, ki ga ta prizor pusti v našem notranjem svetu? Dejstvo sončnega zahoda je samo po sebi nekaj drugega kot način, kako ga doživljamo mi.

V kontekstu odnosov je dragoceno zavedanje, da je naša resnica sicer resnična za nas, vendar je vedno obarvana z našimi vtisi, čustvi in celotnim notranjim dogajanjem. Takšno razumevanje odpre prostor za raziskovanje v odnosu, ne pa za dokazovanje, kdo ima prav.

Vtisi, ki jih pušča odnos

Nekateri vtisi, ki jih odnos pusti v meni, so na primer:

  • »Doživljam naju kot veter v gorah, ki potuje in boža vrhove planin.«
  • »Najina povezanost se mi zdi kot morje – valovi, objema in nosi skozi lepe in težje dni.«
  • »Doživljam se, kot da me sploh ni v naši družini.«
  • »Notranje je včasih tako temno, ko se prepirava. Ko se umiriva, je zame drugače.«

Pomen in smisel v odnosu

Kakšen pomen ima zame najin odnos, to, kar počneva, kar počneš ti, kako sem jaz s tabo, s tem, kar se dogaja … Kaj pravzaprav »nekaj« pomeni tebi ali meni? Kakšen pomen nosi dogodek, dejstvo, čustvo ali karkoli drugega?

Iz pomena se učimo. Pomen lahko daje tudi smisel in smer.

  • »Veliko mi pomeni, ko si ob meni tudi takrat, ko jaz nisem najbolj pravi/-a.«
  • »Cenim, ker sva skupaj ustvarila tako čudovito družino. Res je veliko izzivov, zato mi je to še toliko bolj dragoceno.«
  • »Zelo težko sprejemam to, kako sva. Zelo daleč je od tega, kar bi jaz poimenoval/-a odnos. To ni način odnosa, v katerem sem pripravljen/-a oziroma si želim biti.«
  • »Tvoja zasvojenost jemlje več, kot mi je sprejemljivo.«

Dejstva in nevtralni opisi

In nenazadnje – kaj se pravzaprav dogaja v najinem odnosu, s tabo, z mano, z najinimi financami, v službi … Čisto kot dejstva, kot nevtralni opis dogajanja:

  • »Tole, ko greva ob petkih popoldan v hrib hodit, je prav fletno.«
  • »A veš, da sva skupaj že 14 let?!«
  • »Včeraj sva skupaj kuhala, ti pa si se tako široko smejal/-a.«
  • »Včeraj zvečer si bil/-a dve uri na telefonu. Jaz sem v tem času bral/-a knjigo.«
  • »V službi sem srečal/-a novega vodjo. Bil je kratek, jedrnat. Že veliko let sem v tej službi in sem naveličan/-a stalnih menjav vodij.«
  • »Čudovit/-a si v tej obleki.«

Kaj običajno spregledamo v pogovoru

Vsa ta področja v pogovoru običajno prepletamo, a če opazujemo natančneje, vidimo, da nekaterim namenjamo več poudarka, druga pa ostajajo v ozadju.

Kot terapevt opažam, da v pogovoru najpogosteje opisujemo dejstva in situacije na kognitiven način, pri tem pa pogosto spregledamo pomen (kaj za nas nekaj pomeni) ter telesno doživljanje. Paradoksalno pa nas prav telesno doživljanje najbolj definira.

Telo kot prostor naših kapacitet

Če nas stiska v prsih, nam je slabo ali nas boli koleno, nam tudi najlepši dogodek težko prinese polno zadovoljstvo – saj telesna neugodja zavzemajo večino našega notranjega prostora: razmišljanje, pozornost, energijo.

In obratno – kadar smo telesno sproščeni, nas nič ne boli, tišči ali peče, se lahko tudi z zahtevnejšimi zunanjimi situacijami soočamo veliko lažje. Pogovorno rečemo, da se nas »tako ne dotakne«. V resnici čutimo enako, le da imamo znotraj sebe več kapacitete – miselne, čustvene, energijske.

Prepoznavanje notranjega dogajanja kot temelj odnosa

Iz tega vidika je prepoznavanje, kaj se dogaja v nas, ena najpomembnejših kategorij našega življenja in tudi konteksta odnosov. Če nič drugega, telo prepoznava bolečino (ko se udarimo, opečemo …), lakoto, žejo, utrujenost. Slednjo pa pogosto kar preslišimo.

A če vsaj deloma znamo slišati dogajanje znotraj sebe in negovati svoje telo (s primerno hrano, počitkom, gibanjem …), imamo veliko več notranje kapacitete za odnose.

In ne le za odnose – temveč tudi za doživljanje okusa življenja samega.

Povabilo

Če vas zgoraj zapisano nagovarja, boste lahko več o tej temi slišali na predavanju »Partnerski odnos: Možnosti izhoda iz napornega ciklanja v bolj mirno povezanost«.

Predavanje bo namenilo čas tudi vašim vprašanjem in razmišljanjem.

Predavanje bo v Ljubljani, v četrtek, 2.10.2025.

Več o predavanju oz. prijave:

https://terapevtska-pomoc.si/skupine/predavanje-za-pare/ 

dr. Boštjan Čampa, Zakonski iz družinski terapevt, terapevt pristopa Somatic Experiencing

Predavanje/delavnica: Kako iz napornega ciklanja v partnerskem odnosu do mirnejše povezanosti