Ko govorimo o nezvestobi, večina ljudi pomisli na poželenje, potrebo po potrditvi ali preveč popitih kozarcev alkohola. A ena najbolj priznanih psihoterapevtk na svetu, Esther Perel, po več kot štiridesetih letih dela kot terapevtka za spolnost poudarja, da je resnica veliko globlja – in pogosto bolj neprijetna.
V intervjuju za The Telegraph je razkrila, da je glavni razlog za varanje “mrtvost” odnosa. To je trenutek, ko intimnost med partnerjema postane utesnjujoča, strast se izgubi, ali pa ko pomanjkanje resnične prisotnosti prepriča partnerja, da mu drugi preprosto ni več pomemben.
Mrtvost, ki ubija odnos
Perel pojasnjuje, da so razlogi za nezvestobo sicer različni. Včasih izvirajo neposredno iz odnosa – občutek zavrnitve, izdaje, odtujenosti ali osamljenosti. Drugič pa gre za notranje vzgibe, ki nimajo veliko opravka s partnerjem.
Kljub temu je največkrat ključni dejavnik prav občutek mrtvosti. Ko se strast zaduši pod težo rutine, ko izgine radovednost in ko bližina nadomesti toplino z navado, začne partner nezavedno iskati nekaj, kar bi ga znova prebudilo v življenje.
Preberite si še:
Pot nazaj: živost in radovednost
Rešitev Perel vidi v tem, kar imenuje živost – energija, ki se rodi iz radovednosti, raziskovanja in odkrivanja.
"Gre za to, da se odpremo možnosti, da partnerja morda ne poznamo tako dobro, kot mislimo," pravi. "Namesto da obtičimo v udobni rutini, si dovolimo pogovor o nečem zanimivem, kar presega vsakdanje opravke in zahteve."
Če partnerjevo pripoved o filmu ali izkušnji zamenjamo s suhoparnim vprašanjem, kdo bo jutri pobral otroka iz šole, se oddaljenost hitro poglobi. Korak k živosti je zato pripravljenost, da znova vidimo partnerja kot osebo, ki se razvija, in da ga raziskujemo, kot bi ga spoznavali prvič.
Moč igre
Pomembno orodje za ohranjanje povezanosti je tudi igra. Lahko pomeni deljenje zanimivih zgodb, ustvarjanje novih ritualov, tveganje s skupnimi izzivi ali preprosto preizkušanje novih okusov in doživetij.
"Gre za to, da partnerju ponudimo možnost, da sebe in nas vidi v novi luči," poudarja Perel. Prav ta svežina je tista, ki daje odnosu nov zagon.
Sprejemanje razlik
Za dolgotrajen odnos pa je, pravi Perel, ključno še nekaj drugega – da partnerja ne poskušamo spreminjati.
"Ljudje pogosto rečejo: ‘Želim, da je tisto, kar je meni pomembno, pomembno tudi tebi.’ Toda nekoga ne moremo spremeniti v svojo kopijo. Sprejeti moramo razlike in razumeti, da lahko partner naredi nekaj za nas, čeprav mu to ne pomeni veliko – in mi nekaj zanj, čeprav nas ne zanima. Ne gre za to, da se spremenimo, temveč da se znamo prilagoditi."
Klic duše, ki hrepeni po živosti
View this post on Instagram
Esther Perel nas spomni, da nezvestoba ni le stvar telesa, temveč pogosto klic duše, ki hrepeni po živosti. Če želimo negovati odnose, moramo biti pripravljeni sprejemati drugega v vsej njegovi drugačnosti, ohranjati radovednost in dovoliti igri, da nas znova poveže.
Morda je največji izziv partnerskega življenja prav to: da se ne ujamemo v mrtvost, temveč da si vedno znova upamo odkrivati življenje – skupaj.
Vir: nypost.com
