Nič nenavadnega ni, če je nekdo marljiv, redoljuben ali trmast. Te osebnostne lastnosti so lahko celo zelo koristne. Problem nastane, ko te lastnosti pripeljemo do skrajnosti in zaradi njih trpijo tako naše delo kot odnosi.
Obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja (OKOM) je pogosto predmet raziskav v psihologiji, a za razliko od nekaterih drugih duševnih motenj, kot so bipolarna motnja ali shizofrenija, ne poznamo veliko znanih oseb, ki bi javno spregovorili o svoji izkušnji s to motnjo.
Tako je delno zato, ker ljudje z OKOM svojih vzorcev vedenja ne vidijo kot problematičnih, njihova težnja k perfekcionizmu in redoljubnosti pa lahko v določenih poklicnih okoljih delujeta tudi kot prednost.
OKOM še zdaleč ni takoj očitna
Ljudje z OKOM boste težko takoj prepoznali v svoji okolici, saj so lahko zelo uspešni v svojih poklicih. Odlično uspevajo na področjih, kjer sta natančnost in organiziranost ključnega pomena – in to so: računovodstvo, pravo, inženirstvo in znanost. Kljub temu pa lahko njihova prekomerna zaskrbljenost za detajle in nesposobnost prilagajanja spremembam povzročita tako osebne kot profesionalne težave – in to je lahko tisti znak, ko se morda vprašate, ali gre za OKOM.
Vedenje, ki ga poganja OKOM, je tudi sicer težje razlikovati od ’običajnega’ vedenja, kot si morda mislite. V nadaljevanju le nekaj vprašanj, ki si jih gre zastaviti, ko razmišljate, ali je vedenje običajno ali pretirano:
- Ali je oseba pretirano predana delu? Ali pa si le prizadeva zaslužiti višjo plačo zaradi finančne stabilnosti?
- Ali je oseba perfekcionistična? Ali pa je le osredotočena na podrobnosti in je pripravljena po potrebi uporabiti tudi kakšno bližnjico?
- Ali je oseba zares obsedena z nadzorom? Ali pa si želi le praktično urejenost svojega doma?
- Ali se oseba težko znebi predmetov zaradi sentimentalne vrednosti?
4 primeri ljudi z OKOM v praksi
1. Pedantni računovodja
Recimo, da oseba z OKOM dela kot računovodja in vodi finance za majhno podjetje. Ta oseba bi lahko prekomerno čas preživela v pregledovanju finančnih poročil, iščoč napake ali neskladnosti, ki so morda nepomembne. Njena želja po popolnosti in nadzoru lahko povzroči, da zamudi roke ali povzroči napetosti v ekipi, ker težko delegira naloge, saj verjame, da samo ona lahko delo opravi ’pravilno’.
2. Zahtevni mož
Osebe z OKOM so nagnjene k vsiljevanju svojih visokih standardov drugim. Na primer, žena se ponudi svojemu možu z OKOM v pomoč pri sajenju vrta, on pa od nje zahteva, da mora pri tem upoštevati strogo metodologijo, ki si jo je za to opravilo zamislil. Če bo njegova žena kakor koli odstopala od pravil, ki jih je zastavil, bo postal do nje pretirano kritičen.
3. S terapevtske seanse
"Enkrat sem bila na skupinski terapiji z osebo, ki je imela OKOM. Moj vtis je bil, da gre za neverjetno urejenega človeka, ki se ima dobro pod kontrolo. Vse je moralo biti tako, kot si je zamislil, in zdelo se je, da ima zase ogromno pravil. Bilo pa je očitno tudi, da bi mu bilo ljubše, če bi ta pravila upoštevali tudi drugi ljudje. Za razliko od OKM, kjer bi pričakovali, da je za njegovim vedenjem tesnoba, se je pri njemu zdelo, da so mu vsa njegova pravila in red v ponos. Pravzaprav se je zdelo, da včasih misli, da je zaradi tega boljši od drugih. Morda je to samo moja projekcija. Nisem prepričana. Nisem strokovnjak, to so samo moje izkušnje," je na nekem forumi zapisala neimenovana uporabnica.
4. Iz zapiskov terapevta
Zanimiv je primer, ki ga obravnava na spletu objavljena študija o obsesivno-kompulzivni osebnostni motnji:
Mark je 42-letni samski moški, ki živi s starši. Že nekaj časa je brezposeln, saj ima težave, da bi zadržal zaposlitve. Pred kratkim je bil odpuščen iz neke tovarne, ker se je pretirano ukvarjal s tem, da mora biti vsak paket popoln, preden si je dovolil začeti sestavljati naslednji paket.
Nekega vikenda, ko je družina načrtovala obisk starih staršev, je Mark začel pakirati v sredo popoldne, vendar je pakiranje končal šele v soboto, ko je bilo prepozno za odhod.
Markova rigidnost in pretirano ukvarjanje z detajli vplivata na njegovo delo in osebne odnose.
Ko so Marku diagnosticirali obsesivno-kompulzivno osebnostno motnjo, je pridno hodil na zdravljenje in nikoli ni zamudil seanse. Govoril je veliko in šel pri tem v podrobnosti. Ko je napočil čas za konec seanse, je pogosto nadaljeval s pogovorom in tako zadrževal terapevta, ko je ta že stal med vrati.
Za več informacij
Več ve o znakih obsesivno-kompulzivne osebnostne motnje povedati tudi klinična psihologinja dr. Ramani Durvasula:
Preberite si tudi:
- Obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja je v populaciji pogostejša kot mislite
- Narcistična osebnost: razumevanje simptomov in strategije za ravnanje z narcisi
- Kaj je osebnost: odgovor na večno vprašanje, kdo zares sem
Novo na Metroplay: Smrt, žalovanje in posmrtno življenje | Katarina Nagode