Nove raziskave kažejo, kako narcisizem poraja t.i. vsevedne 'eksperte'.
Gotovo jih poznate in jih imate v svojem življenju. To so tiste vrste 'eksperti', ki vedo vedno povedati nekaj na vsako temo in imajo mnenje o vsaki situaciji.
Pravkar ste prišli s potovanja, ki se je vam zdelo popolno, in ko vas o tem povpraša sosed, vam naenkrat ne pusti več do besede, saj ima o lokaciji vašega potovanja sam naenkrat za povedati veliko več. Od tega, da je morda nekoč že sam bil tam, le da v veliko boljšem, celo ekskluzivnem, aranžmaju, do tega, da vam navrže, kako je na prav tem križarjenju, na katerem ste bili, pred kratkim razsajala neka čudna okužba in da imate srečo, da niste zboleli.
Druge vrste istega tipa 'ekspertov' je lahko znanec, ki bo na vsako situacijo, v kateri ste se znašli, imel svoje mnenje, ki vam ga bo serviral v dolgem monologu, ki se bo začel z 'Pravzaprav' ali 'Slučajno vem' ali pa 'Naj ti povem, kaj se je v resnici dogajalo'. Vse, kar bo govoril, bo govoril z avtoriteto, za katero se zdi, kot da je resnično 'ekspert' za prav vsako temo, o kateri se razpravlja. To bo pospremil s suvereno govorico telesa, ki sporoča, da bi vam moralo biti v čast, ker z vami deli tako 'veliko modrost'.
Vsevedneži so visoko na spektru narcisizma
Raziskave kažejo, da so ljudje, ki mislijo, da morajo vedno izraziti svoje strokovno znanje v različnih temah in situacijah, pogosto na zelo visoki ravni grandioznega narcizma. To je mogoče prepoznati po tem, da morajo biti neprestano videti boljši od vseh drugih in takšen vtis želijo pustiti s pomočjo samopoveličevanja na podlagi avtoritete, za katero (oni sami) trdijo, da imajo, pa tudi zares verjamejo, da so glede tega superiorni napram drugim.
Precej drugače od njih pa ljudje z visoko komponento ranljivega narcisizma, za katerega je značilno nenavadno nizko samospoštovanje, v te vrste postavljanj vključujejo različne obrambne strategije, s katerimi želijo pred drugimi skriti svojo šibkost. Ranljivi narcisi so za razliko od grandioznih nekoliko manj nagnjeni k hvalisanju, pri njihovih poskusih, da bi naredili dober vtis, pa jim je enako pomembno, da o svoji 'ekspertnosti' prepričajo sami sebe kot tudi, da drugi ploskajo njihovemu domnevno bogatemu znanju.
"Tako kot bo vas zmotilo vsiljevanje njihovih dvomljivih strokovnih nasvetov, bo ljudi z visoko stopnjo narcisoidnosti motilo vse, kar bi jih lahko oviralo pri tem, da bi bili ljubljeni in cenjeni," pravi dr. Susan Krauss Whitbourne, profesorica psihologije in raziskovalka, in nadaljuje: "Že predhodne raziskave so pokazale, da je medosebna usoda narcisov običajno žalostna. Ti zelo samozavestni ljudje so morda ob prvem srečanju še videti iskrivo in privlačno, saj vas sprva res lahko navdušijo s svojim 'ekspertnim' znanjem. Vendar ne traja dolgo, ko se avra domišljave superiornosti razblini, vi pa bi njihovih 'ekspertnih mnenj' raje slišali manj kot več."
Pravi obraz pokažejo, ko ni po njihovem
Ljudje z visoko narcisoidnostjo, kot je to opazila raziskovalna ekipa, ki jo vodi Samantha Dashineau z univerze Villanova, pogosto izkušajo znatne medosebne težave, ki pa se pri grandioznih narcisih izrazijo drugače kot pri ranljivih.
Pri grandioznežih odnose kvarijo predvsem njihove dominirajoče težnje, saj se te zlahka obarvajo z maščevalnostjo. Kar boste spoznali v trenutku, ko se boste odločili, da ne boste upoštevali njihovih 'dobronamernih' nasvtov.
Po drugi strani boste pri ranljivejši inačici narcisov. Tudi ti vas bodo zasuli s svojimi 'strokovnimi nasveti', a boste kmalu zaslutili, da jim pri tem ne gre toliko za vašo dobrobit kot za to, da bi ti od vas dobili priznanje, kako 'izjemno obveščeni' so. Pri tem tipu narcisov si boste slej ko prej želeli, da bi se nekako rešili iz situacije, zato se jim boste pričeli izogibati, pri čemer vas bodo pričeli obremenjevati občutki krivde, saj se vam bo (pravilno) zdelo, da zares zelo močno potrebujejo priznanje.
Po mnenju Dashineaujeve in njenih kolegov je prav ranljiva komponenta tista, ki botruje disfunkcijam v odnosih ljudi, katerih narcizem je tako izrazit, da že doseže patološke ravni. Kar so s svojo študijo iz leta 2019 tudi dokazali.
Ranljivi narcisi imajo več težav v odnosih
Da bi svojo hipotezo preizkusili, so avtorji študije pod drobnogled vzeli 288 hospitaliziranih odraslih, katerih povprečna starost je bila 43 let in od katerih jih je bilo 64 % žensk.
Udeležence so prosili, da izpolnijo vprašalnike, na podlagi katerih so ocenili stopnjo patološkega narcizma, kvaliteto medosebnih odnosov, sposobnost psihosocialnega delovanja in vrste medosebnih težav.
Pri merjenju grandiozne komponente patološkega narcizma so bili pozorni na ocene manipulativnosti, veličastnosti fantazije o njihovi superiornosti in (ne)sposobnosti za osebnostno samoizboljševanje. Narcisoidna ranljivost pa bila po drugi strani ocenjevana s stopnjami, ki so na lestvicah merile pogojno samozavest (torej potrebo, da ste drugim všeč, če naj bi se počutili dobro o sebi), skrivanje lastnih slabosti, 'jeze zaradi občutka upravičenosti' (ali občutkov zamer, ker vas ne cenijo) in občutkov razvrednotenja. Udeleženci so v nadaljevanju morali navesti tudi svoje splošno zadovoljstvo z življenjem in ob tem oceniti potencialno prisotnost samomorilnih občutkov v zadnjem mesecu.
Raziskovalci so si skratka zadali raziskati zares širok spekter potencialne disfunkcije v vsakdanjem življenju posameznikov, ki so bili vključeni v študijo.
Čeprav se morda zdi, da lestvice grandioznega in ranljivega narcizma zadevajo ločene lastnosti, so se v mnogočem prekrivale. Tako bi npr. grandiozen narcis nedvomno planil v bes, v kolikor ne bi bil deležen posebne obravnave, kar se povsem prekriva tudi z značilnostjo ranljivega narcizma. Dashineau in njeni kolegi raziskovalci so zato statistično čuječno nadzorovali ta prekrivanja.
In izsledki raziskave? Izkazalo se je, kar bo morda koga presenetilo, da sama grandioznost, brez komponente ranljivosti, ni bila povezana s slabšim delovanjem, ampak namesto tega z večjim zadovoljstvom z življenjem in manj medosebnimi težavami (vsaj tako so o tem grandiozneži poročali sami). Prav nasprotno pa je bila ranljiva komponenta narcizma praviloma povezana z težavami na širokem področju psihosocialnega delovanja.
Raziskovalci so se tako strinjali, da je prav jedro ranljivosti narcisizma tisto, zaradi česar lahko ljudje poiščejo pomoč, ko začne trpeti njihovo osebno življenje. Ljudje z visoko grandioznostjo namreč nimajo ali pa sploh ne opazijo podobne stopnje disfunkcije. Ti bodo zdravljenje poiskali šele, ko bodo zapadli 'v ranljivo stanje', ugotavljajo avtorji.
Kako torej ravnati s temi 'eksperti'
"Če se torej vrnemo k primerom tistih nadležnih ekspertov v vašem življenju, rezutati omenjene študije kažejo, da gre v pri vrsti razmisliti, kaj motivira posameznike, s katerimi imate opravka. V kolikor v njihovem vsiljevanju svoje 'pomoči' zaznate ranljivost, se gre zavedati, da 'nasveti' prihajajo iz notranjih občutkov šibkosti in manjvrednosti. Kot način za obvladovanje teh situacij svetujem, da pustiti ob strani lastna čustva in povedano predvsem ne jemljete osebno," zaključuje dr. Whitbourne.
Ali povedano drugače: ker je prav ranljivost narcisa tisto, kar ga bo pripeljala do sklepa, da potrebuje pomoč (in torej delo na svoji osebni rasti), ti enkrat morda ne bodo več 'trn v vaši peti'.
Povzeto po Psychology Today.
Preberite si tudi:
Novo na Metroplay: "Ljudje v življenju potrebujemo več mehkobe" | Tereza Poljanič