Ko preživelim žrtvam spolne zlorabe v otroštvu ne verjamejo

Njena zgodba o spolni zlorabi otrok znotraj družine žal ni redka, vendar je Skinnerjeva mnoge šokirala s tem, da je Munrojeva, ko je leta 1992 to povedala materi, odreagirala, 'kot da je izvedela za nezvestobo', in se vrnila k možu, s katerim je ostala do njegove smrti, kar je povzročilo nepopravljiv razkol med materjo in hčerko. Mnogi s težavo razumejo, kako je mogoče, da tako hvaljena in spoštovana avtorica, ki je pisala o travmah, ni podprla lastne hčerke.

Zakaj bi starš, ki ne zlorablja otroka, po razkritju spolne zlorabe ne verjel svojemu otroku ali mu ne bi nudil ustrezne podpore?

To je zapleteno vprašanje in odgovori se lahko razlikujejo glede na posameznika. To vprašanje je bilo v zadnjem času preučeno le v malo raziskavah, številne obstoječe študije pa imajo majhne vzorce, pri čemer se večina osredotoča na vlogo mater, saj je pogosto storilec kaznivega dejanja očim ali biološki oče.

Ocenjuje se, da v primerih spolne zlorabe znotraj družine od 15 do 35 odstotkov staršev, ki niso storilci nasilja, ne verjame nekaterim vidikom izpovedi svojega otroka.

Kaj pravijo študije

• V neki študiji, v kateri je sodelovalo 10 mater, je bilo ugotovljeno, da so se matere, ki so bile po razkritju ocenjene kot 'nepodporne' svojim otrokom, močneje držale patriarhalnih kulturnih ali verskih prepričanj in vrednot, zaradi česar so ostale v stiku s partnerjem, ki jih je zlorabljal.
• Več študij je pokazalo, da so matere bolj verjele svojim otrokom, kadar je bil storilec biološki oče ali član razširjene družine, kot kadar je bil to fant ali očim.
• Ugotovljeno je bilo tudi, da je ekonomska in/ali čustvena odvisnost od starša, ki je zlorabil otroka, povezana z nejevero ali nepodpornimi odzivi.
• Ugotovitve glede starosti in spola otroka niso prepričljive, vendar so nekatere študije pokazale, da matere pogosteje verjamejo mlajšim otrokom in otrokom moškega spola kot mladoletnim otrokom ženskega spola.
• Druge študije so ugotovile, da lahko slaba navezanost med materjo in otrokom povzroči nejevero ali nepodporo.
• Domneva se tudi, da storilci sodelujejo pri družinskem 'nagovarjanju', tako da storilec ne manipulira le otroka, ampak tudi družinske člane, ki niso storilci, s čimer se poveča verjetnost, da zloraba ne bo odkrita ali da ji ne bodo verjeli.

Ko podpora izostane

Kaj se zgodi, če se otrokom ne verjame ali se jim ne nudi ustrezne podpore, ko razkrijejo spolno zlorabo iz otroštva?

Obstaja veliko negativnih dolgoročnih posledic spolne zlorabe v otroštvu, vendar raziskave kažejo, da se te še poslabšajo, če preživeli razkrije zlorabo in nato ni deležen podpore.

Študije so pokazale, da podpora staršev po razkritju pomembna, saj imajo otroci, ki jim verjamejo in jih podpirajo, izkazano boljše dolgoročne rezultate okrevanja.

Nedavna metaanaliza je sicer pokazala, da ta povezava ni tako močna, kot so verjeli pred tem, in da je dober izid morda tudi posledica načina konceptualizacije podpore. To pomeni, da dolgoročni rezultati morda niso bili toliko odvisni od tega, ali se je otroku verjelo ali ne, temveč bolj od kakovosti navezanosti staršev na otroka in otrokovega dojemanja odnosa med starši in otroki.

Najslabši izidi so se pokazali v primerih, ko je otrok razkril zlorabo, a se nato ni zgodilo nič in je otrok ostal v isti toksični situaciji.

Zato je za otroke, ki so razkrili zlorabo, nujno, da jih skrbniki podprejo, kakovost te podpore pa mora biti v ospredju procesa zdravljenja.

Povzeto po pisanju profesorice psihologije in raziskovalke Elizabeth L. Jeglic za Psychology Today

Preberite si tudi:

• "Ko otrok ne more zbežati, se skrije v svoj um"
• Kako je skrivnost družine Freyd postala povod za sindrom, ki ne obstaja
• Travma izhaja iz zamrznjenega ostanka energije (Peter Levine)

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj