Tudi če imata partnerja več otrok, je ključno, da si vzameta čas za negovanje partnerskega odnosa. S tem naredita veliko uslugo sebi, pa tudi otrokom. Ravno o tem je pisala psihoterapevtka Brigita Chuuya.
Ko se otroci želijo osamosvojiti, jim veliko staršev nevede to onemogoča. Oklepajo se svojih otrok, v veliki meri zato, ker ne znajo biti sami oziroma s partnerjem. Od otroka nezavedno pričakujejo, da jim bo v pomoč in oporo, namesto da bi si ustvaril svoje lastno življenje.
Starši vzbujajo slabo vest na nezaveden in neopazen način. Ponavadi ne rečejo: "Pridi domov čez vikend," ampak so to bolj subtilne stvari, ki se pogosto slišijo prav super. "Prideš čez vikend na kosilo, da ti ni treba kuhati in si lahko malo odpočiješ?"
V svoji praksi opažam, da je eden izmed pogostih povodov ta, da sta se starša kot partnerja v vseh teh letih oddaljila in ne znata biti več sama en z drugim. Bolj, kot starša ne znata poskrbeti za svoj partnerski odnos, bolj intenzivno otroci (majhni ali odrasli) čutijo potrebo, da poskrbijo za svoje starše.
S tem, ko starša dobro poskrbita za svoj partnerski odnos, močno poskrbita in razbremenita tudi svoje otroke.
Prav tako pa je to zelo vzgojno, saj otroci dobijo vzorec, da so starši znali kljub družini poskrbeti za partnerski odnos. Zaradi tega obstaja veliko večja verjetnost, da bodo tudi otroci kot odrasli uspeli kljub starševstvu poskrbeti za partnerski odnos in te odgovornosti ne bodo prelagali na svoje otroke.
Ko poskrbite za svoj partnerski odnos, boste s partnerjem ostajali povezani tudi takrat, ko bodo otroci odšli in si ustvarili svoje življenje.
Če 20 let vso energijo vlagate samo v starševstvo, je utopično pričakovati, da bo partnerski odnos funkcioniral takrat, ko se bodo otroci odselili. In ko se otroci želijo osamosvojiti, najbolj izrazite posledice nefunkcionalnega odnosa staršev nosijo prav oni.
Seveda je ob vsakodnevnih obveznostih težko poiskati čas še za negovanje partnerskega odnosa. A to je lahko že kratek pogovor nekaj minut pred spanjem, sporočilo preko dneva, lep pogled, objem, zjutraj skuhana kava... Možnosti za negovanje odnosa je veliko, vsak par pa mora poiskati svoj način, ki funkcionira.
Če se partnerja oddaljita, ju je lahko čez leta potem strah ponovnega zbližanja. Strah ju je biti ponovno ranljiva, strah ju je intimnosti.
Zaradi tega je slabša tudi komunikacija in konflikti so pogostejši. Partnerja spoznata, da ne znata biti več sama, zaradi česar se obrneta na otroke in od njih pričakujeta, da bodo "popravili" njune težave.
Naredite otrokom uslugo in poskrbite za svoj partnerski odnos. S tem, ko boste vi zadovoljni s svojim življenjem in odnosi, tudi svojemu otroku omogočite, da si ustvari lastno izpolnjujoče življenje.
Prirejeno po: Brigita Chuuya
Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar
