Nedavna raziskava kognitivno vedenjskega terapevtskega pristopa pri otrocih z anksioznostjo je osvetlila možganske mehanizme, na katerih temeljijo akutni učinki KVT.
Raziskovalci ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje so pri otrocih z anksioznimi motnjami, ki niso bili zdravljeni z zdravili, ugotovili prekomerno aktivacijo v številnih možganskih regijah, vključno s čelnim in temenskim režnjem ter amigdalo.
Ko so tem otrokom skušali pomagati le s psihoterapijo, natančneje kognitivno vedenjsko terapijo (KVT), pa so navdušeno ugotovili, da je prišlo tako do izboljšanja kliničnih simptomov kot siceršnjega delovanja možganov.
Ugotovitve študije osvetljujejo možganske mehanizme, ki so podlaga za akutne učinke KVT pri zdravljenju ene najpogostejših duševnih motenj.
"Vemo, da je KVT učinkovita. Ugotovitve te študije pa nam pomagajo razumeti, kako KVT deluje, kar je prvi ključni korak k izboljšanju kliničnih rezultatov," je povedala glavna avtorica Melissa Brotman, doktorica znanosti, vodja enote za nevroznanost in nove terapije v intramuralnem raziskovalnem programu NIMH.
Psihoterapija res spreminja možgane
V vzorec študije so zajeli 69 nemedikaliziranih otrok z diagnozo anksiozne motnje, ki so bili deležni 12 tednov terapije po ustaljenem protokolu metode KVT.
KVT vključuje spreminjanje disfunkcionalnih misli in vedenja s postopno izpostavljenostjo anksioznim dražljajem, kar trenutno velja zlati standard za zdravljenje anksioznih motenj pri otrocih.
Raziskovalci so z meritvami, ki jih je ocenil zdravnik, preučili spremembe v simptomih anksioznosti in kliničnem delovanju otrok pred zdravljenjem in po njem. Uporabili so tudi fMRI z nalogami, da bi preverili spremembe celotnih možganov pred zdravljenjem in po njem ter jih primerjali z možgansko aktivnostjo pri 62 podobno starih otrocih brez anksioznosti.
S slikami pred začetkom zdravljenja so ugotovili, da so se pri otrocih z anksioznostjo kazale povečane aktivnosti v številnih možganskih regijah, vključno s kortikalnimi področji v čelnem in temenskem režnju, ki so pomembna za kognitivne in regulativne funkcije, kot sta pozornost in uravnavanje čustev. Raziskovalci so opazili tudi povečano aktivnost v globljih limbičnih področjih, kot je amigdala, ki so bistvena za ustvarjanje močnih čustev, kot sta tesnoba in strah.
Po treh mesecih zdravljenja s KVT pa se je pri otrocih z anksioznostjo klinično pomembno zmanjšalo število simptomov anksioznosti in izboljšalo njihovo funkcioniranje. Povečana aktivacija, opažena pred zdravljenjem v številnih frontalnih in parietalnih možganskih regijah, se je po KVT izboljšala in se zmanjšala na raven, ki je bila enaka ali celo nižja kot pri otrocih, ki niso bili anksiozni.
Za popolno okrevanje dodatne terapije
Slike okrevanja po terapiji pa so vendarle kazale, da je bilo osem možganskih regij, vključno z desno amigdalo, pri anksioznih otrocih v primerjavi z anksioznimi otroki po zdravljenju še naprej bolj aktivnih.
Ta vztrajni vzorec povečane aktivacije kaže, da so nekatere možganske regije, zlasti limbična področja, ki modulirajo odzive na dražljaje, ki povzročajo tesnobo, morda manj odzivne na akutne učinke KVT. Za spremembo aktivnosti v teh regijah bodo morda potrebni daljše trajanje KVT, dodatne oblike zdravljenja ali neposredno usmerjanje na podkortikalna možganska področja.
"Razumevanje možganskih vezij, ki so podlaga za občutke hude tesnobe, in ugotavljanje, katera vezja se normalizirajo in katera ne, ko se simptomi tesnobe s KVT izboljšajo, je ključnega pomena za napredek zdravljenja in njegovo večjo učinkovitost za vse otroke," je dejala so-avtorica študije Simone Haller, doktorica znanosti, direktorica za raziskave in analize v enoti NIMH za nevroznanost in nove terapije.
Anksiozne motnje so pri otrocih pogoste
Anksiozne motnje so pri otrocih pogoste in jim lahko povzročajo velike težave v družbenih in učnih situacijah. So tudi kronične in močno povezane z anksioznostjo v odraslosti, ko jih je težje zdraviti.
Kljub učinkovitosti KVT se pri mnogih otrocih po zdravljenju še vedno pojavljajo simptomi anksioznosti. Izboljšanje terapije za učinkovitejše zdravljenje anksioznosti v otroštvu ima lahko kratkoročne in dolgoročne koristi ter prepreči resnejše težave pozneje v življenju.
Aktualna študija, ki je bila opravljena na veliki skupini nemedikaliziranih mladih z anksioznimi motnjami, zdaj nesporno dokazuje spremenjeno možgansko vezje, ki je podlaga za učinke zdravljenja s KVT. Ugotovitve bi lahko sčasoma uporabili za izboljšanje rezultatov zdravljenja z usmerjanjem na možganska vezja, povezana s kliničnim izboljšanjem. To je še posebej pomembno za podskupino otrok, pri katerih se stanje po kratkotrajni KVT ni bistveno izboljšalo.
"Naslednji korak te raziskave je razumeti, kateri otroci se bodo najverjetneje odzvali. Ali obstajajo dejavniki, ki jih lahko ocenimo pred začetkom zdravljenja, da bi lahko sprejeli najbolj utemeljene odločitve o tem, kdo naj bi bil deležen katerega zdravljenja in kdaj? Odgovori na ta vprašanja bi naše raziskovalne ugotovitve dodatno prenesli v klinično prakso," je še povedala Brotman.
Povzeto po pisanju Science Daily
Preberite si tudi:
- Kognitivno-vedenjska terapija (KVT): kaj je in kako deluje?
- Nočne more pri otrocih: pogostejše, če so utrujeni ali pod stresom
- Vaje za otroke z ADHD: od aerobnih vaj do prostega teka po gozdu
Novo na Metroplay: Smrt, žalovanje in posmrtno življenje | Katarina Nagode