Všečkanje je lahko dvorezni meč; tako kot je lahko koristno za vse, ki ne marajo spoznavanja v živo, je lahko tudi škodljivo; predvsem v partnerskih odnosih.
Z razvojem socialnih omrežij smo pridobili marsikaj. Danes se na zelo enostaven način lahko veliko naučimo, z dvema klikoma lahko odkrijemo praktično bilo kateri del sveta, prav tako pa lahko z lahkoto spoznavamo nove ljudi. Če je včasih še veljalo, da se za navezovanje novih stikov moramo udeležiti dejavnosti, pristopiti do ljudi, pokazati svojo komunikativnost... Lahko danes kar v udobju svojega doma "spregovorimo" z ljudmi, ki se nam zdijo zanimivi.
Stik lahko navežemo tako, da nekomu neposredno pišemo, lahko pa to storimo tudi na manj očiten način; včasih je že dovolj, da nekomu na socialnih omrežjih sledimo in mu redno všečkamo objave. Ravno to všečkanje pa je lahko dvorezni meč; tako kot je lahko koristno za vse, ki ne marajo spoznavanja v živo, je lahko tudi škodljivo; predvsem v partnerskih odnosih.
Danes so dejanja na socialnih omrežjih v mnogih zvezah pogosto jabolko spora. Ljudem ni všeč, če njihov partner všečka objave osebam nasprotnega spola. Nekateri v tem vidijo veliko več, kakor samo všeček, medtem ko je nekaterim to nekaj povsem nepomembnega. Včasih je res tako, da so dejanja na socialnih omrežjih popolnoma platonska, včasih pa lahko vodijo v čustveno varanje.
Za mnenje smo vprašali tudi zakonsko in družinsko terapevtko Alenko Lanz.
Sama pravi, da se čustveno varanje pojavi takrat, kadar oseba prične razvijati globoko intimno prijateljstvo z osebo nasprotnega spola, ki ni njegov/njen partner. Slednje lahko sprva deluje zelo nedolžno. Nihče od njiju se ne zaveda, kam pelje. S tem, ko se poglablja medsebojna čustvena navezanost, se pričnejo tudi težave v partnerstvu. Oseba, ki čustveno vara, vedno manj energije posveča svojemu partnerskemu odnosu, vedno več pa jo vlaga v novo prijateljstvo.
Prej ali slej se tako prijateljstvo razvije v nekaj več. Oseba s prijateljem govori o vse bolj globjih temah, za katere bi bilo bolje, če bi o njih spregovorila s svojim partnerjem. Lanzova pravi, da se s tem prične ustvarjati skrivnostnost, vedno večja medsebojna naklonjenost in intenzivnost, pri čemer je partnerski odnos na preizkušnji; v njem se lomi zaupanje, čuti se vedno večja oddaljenost in umikanje.
Partner svojega prijatelja, na katerega se vedno bolj čustveno navezuje, navadno prične skrivati pred partnerjem, saj čuti, da gre ta odnos predaleč, lahko se tudi počuti krivega, da to počne, vendar se hkrati ne more odtrgati od stvari, ki jih v tem odnosu prejema. Ne glede na spol tistega, ki čustveno vara, to prijateljstvo odgovori na njegove najgloblje potrebe po tem, da bi bil razumljen, opažen, cenjen in ljubljen, ter da bi bil v odnosu, kjer se počuti varno, povezano in sprejeto. Vse tisto, kar mu manjka v partnerstvu, prične iskati drugje, pri neki tretji osebi.
Tako prične bežati od težav in samega sebe, in namesto da bi se s problemi soočil in jih pričel razreševati, se prične zapletati v spletke, laži in prekrivanja, ki pogosto situacijo močno poslabšajo.
Seveda je tako čustveno intenzivno vez nemogoče vzdrževati, brez da bi partner, če je vsaj malo v stiku s seboj in njunim odnosom, tudi opazil.
Ravno tukaj odigra veliko vlogo prav telefon – oseba navadno opazi, da je partner veliko na telefonu, klepeta preko raznih aplikacij, skriva telefon oziroma se od njega nikoli ne loči, ga zaklepa ali redno odnaša tudi s seboj v kopalnico, skratka; kamorkoli gre, je telefon z njim.
S prijateljem lahko klepeta tekom dneva ali prične flirtati preko socialnih omrežij, katera močno olajšajo medsebojno komunikacijo. V začetni fazi, še preden prične odnos skrivati, lahko všečka vse, kar prijatelj objavlja in če/ko to opazi tudi partner, to pogosto postane tudi razlog za ljubosumje in prepir.
Nekatera prijateljstva lahko ostanejo le na omrežjih ali pa se razvijajo preko globokih pogovorov, kjer se partnerju zdi, da ima s to osebo veliko skupnega, veliko več, kot s svojim partnerjem. Pogovori lahko pričnejo nadomeščati tisto, kar pogreša v svojem partnerskem odnosu. Tam dobi pozornost, podporo in pohvale, po katerih hrepeni. Na neki točki se lahko zdi, da na teh omrežjih doživi vse tisto, česar v realnem življenju ne zmore doživeti.
Tudi sebe lahko predstavi drugače, kot v resnici je, veliko bolj pozitivno, zadrži pa dele sebe, katerih se sramuje. Kot bi iskal zavetje v teh omrežjih in s tem bežal pred realnostjo, internet pa ima to značilnost, da se na njem posamezniku ni potrebno posebej soočati s samim seboj, kot to velja za realno življenje. Telefon in aplikacije lahko omogočijo, da čustvena nezvestoba dlje časa ostane neprepoznana.
Težava je v tem, da virtualni svet ni resničen. Enkrat, ko/če oseba prekine svoje dosedanje razmerje in se poda v tisto, ki ga je ustvarila preko socialnih omrežjih, se najpogosteje zgodi, da je tudi v novem razmerju nesrečna in spet išče uteho drugje.
Alenka ob tem svetuje, da se oseba raje osredotoči nase in se vpraša;
- Kaj točno iščem drugje? Kaj pogrešam?
- Kako bi bilo o tem spregovoriti s svojim partnerjem?
- Zakaj to počnem? Česa se v resnici bojim?
- In kaj lahko spremenim pri sebi, da bom lahko pričel živeti bolj iskreno in avtentično?
Dobro vprašanje nas vedno popelje na dobro popotovanje, to pa naj se prične v smeri ljubečega in iskrenega odkrivanja sebe.
Nezvestoba povsem izda zaupanje, ki se je gradilo dlje časa in ga je izredno težko povrniti. Drugi osebi zada globoko bolečino in razvrednotenje, s katero je neizmerno težko živeti. Razdira odnose, celo družine, zato se je včasih že na začetku, še preden bi se lahko prijateljski odnos pričel razvijati v globljo smer, bolje temu odpovedati ter pozornost obrniti nase in na svoj partnerski odnos, katerega smo si sami izbrali.
Pripravila Veronika Sivka
Več o delu Alenke Lanz najdete na alenkalanz.si
- Poglejte si še: Bolečine se prenašajo iz roda v rod, vse dokler jih nekdo ne začuti, zaceli in na to mesto vrne Ljubezen