Izvedete lahko kratko meditacijo, skozi katero boste lahko začutili povezanosti vaših težav s preteklostjo.
Lahko zaprete svoje oči.
Gremo v svoje telo in začutimo, ali v nas deluje kakšna bolečina, kakšna bolezen, ali v nas kaj ne deluje tako, kot bi moralo. Očitno to, kar boli ali ne deluje dobro, z našim telesom ni uglašeno. In nato v sebi ležemo zraven te bolečine, te bolezni, zraven tega organa, ter začutimo skupaj s to boleznijo, s tem organom, bolečino, kam usmerja svoj pogled. S čim se je ta bolezen uglasila? S katero osebo, ki je morda zavrnjena, ali pozabljena, osovražena, obsojena?
Počakamo, da se ta tok odpre pred nami, da z njim zaplavamo, in tedaj morda naenkrat spregledamo, kam ta bolezen gleda.
Gleda denimo kakšnega otroka, ki je zgodaj umrl, ali se rodil mrtev, bil splavljen, ali oddan?
Ali gleda morda koga, ki smo ga obsodili kot zločinca in z njim nismo hoteli nič imeti, naša družina ni hotela nič imeti z njim? Gledamo to osebo, gledamo kot enega izmed nas in ji, skupaj z boleznijo, v sebi rečemo: "Zdaj te vidim. Sem kot ti. Ti si kot jaz. Zdaj ti dajem prostor v svoji duši in v naši družini. Zdaj si spet z nami, eden od nas. Pred neko višjo silo, kateri predstavljamo le šahovske figure in se z nami na najrazličnejše načine igra, pred njo nisi nič boljši, nič slabši. Priznavamo, da si nam enak in da smo mi enaki tebi."
Morda lahko gremo tudi do drugih, teh, ki smo jih zavrnili, na katere smo morda jezni, ki smo jim storili krivico, ali oni nam, ter jim rečemo: "JA."
In občutimo, kaj se ob tem dogaja, spreminja v našem telesu, v naši duši, v naši ljubezni.
iz knjige Ljubezenske zgodbe med moškim in žensko, starši in otroci, nami in svetom, Bert Hellinger
