Odnosi otroka s skrbnimi odraslimi so varovalka pred depresijo in anksioznostjo

3. 10. 2024 | N.Z.
Deli
Odnosi otroka s skrbnimi odraslimi so varovalka pred depresijo in anksioznostjo (foto: profimedia)
profimedia

Študija univerze Columbia je pokazala, da so pozitivni odnosi s starši in drugimi odraslimi v otroštvu povezani z boljšim duševnim zdravjem v odrasli dobi, ne glede na izpostavljenost obremenjujočim izkušnjam iz otroštva.

Ugotovitve, objavljene v JAMA Psychiatry 27. decembra 2023, kažejo, da bi lahko intervencije, ki spodbujajo podporne povezave z odraslimi v otroštvu, prinesle koristi k duševnemu zdravju mlajše odrasle populacije in zmanjšale sociokulturno tveganje za duševne motnje, kot sta depresija in anksioznost. 

"Za otroke je izjemno pomemben dejavnik odpornosti topel, skrben odnos s staršem, skrbnikom ali drugo odraslo osebo," je povedala glavna avtorica študije Sara VanBronkhorst, doktorica medicine in izredna profesorica psihiatrije na univerzi Columbia.

"Naša študija dokazuje, da je pri otrocih, ki imajo vsaj en pozitiven, predan odnos med odraslim in otrokom, manj verjetno, da bodo kasneje v življenju doživeli depresijo, anksioznost in drugo s stresom povezano motnjo."

Študija marginalizirane mladine

Da bi identificirali označevalce odpornosti, so preiskovalci pregledali podatke 2000 udeležencev longitudinalne študije, ki je 20 let spremljala tri generacije družin, vodila pa jo je dr. Cristiane Duarte. Vsi udeleženci te študije so portoriškega porekla, približno polovica jih je prvotno prebivala na otoku Portoriko, drugi pa v južnem Bronxu v New Yorku.

Prvotna hipoteza raziskovalcev se je potrdila. Ugotovili so, da so bili ukrepi družbenih odnosov, razen odnosov z vrstniki, praviloma povezani z manj depresije in anksioznosti ter manj zaznanega stresa v mladosti.

Po drugi strani pa je raziskovalce presenetilo, da je bila religioznost v družini, za katero so domnevali, da bi lahko bila zaščiten dejavnik, dejansko povezana z več - in torej ne manj - zaznanega stresa med mladimi odraslimi z velikim številom travmatskih ali obremenjujočih izkušenj (znanih tudi kot ACE, slovensko OIO).

"Z dejavniki, kot je religioznost, je lahko zgodba bolj niansirana," je dejal dr. VanBronkhorst. "Ena od razlag za to nepričakovano ugotovitev bi lahko bila, da lahko verske družine doživijo višje stopnje sramu in krivde, povezane z OIO, kot je starševska uporaba substanc ali zapor."

Raziskovalci so povedali, da dejstvo, da več označevalcev, povezanih z odpornostjo, ni zagotovilo zaščite, zato še naprej poudarjajo pomen preprečevanja OIO in iskanje drugih načinov podpore otrokom, ki doživljajo stisko v kontekstu marginalizacije in minorizacije.

Tečaji odnosov za starše?

Dr. VanBronkhorst, ki poleg svoje vloge na Columbii dela kot otroška in mladostniška psihiatrinja na skupnostni kliniki za duševno zdravje, obiskuje veliko otrok z visokimi OIO.

"Starši, s katerimi delam, zaznavajo, da so njihovi otroci v stiski, in si želijo oblikovati z njimi pozitivne odnose, a včasih ne vedo, kako se tega lotiti," je dejala. "Morali bi jim pomagati s tečaji starševstva in družinsko terapijo, lahko izobražujemo tudi učitelje in člane skupnosti. A tudi to ni dovolj. Preučiti bi bilo potrebno tudi večje, strukturne posege, ki bi lahko zmanjšali izkušnje stisk in vzroke stresa, ki ovirajo oblikovanje vezi z odraslimi, ki lahko otroke zaščitijo pred stresom."

Študija, s katero so potrdili, da odpornosti ni mogoče zreducirati na posamične osebnostne lastnosti, s katerimi se človek rodi, temveč je z njo povezana širša skupnost, je dala naslednji sklep.

"Odpornost je proces. Da bi sodelovali v tem procesu, otroci in skrbniki potrebujejo dostop do virov v svojem okolju, ki spodbujajo močne, odzivne odnose in pomembne izkušnje."

Povzeto po Science Daily.

Preberite si tudi:

Novo na Metroplay: "Še vedno jo čutim ob sebi" | TATJANA ZORKO, srčna prijateljica MANCE KOŠIR