Starši želijo otrokom vliti samozavest, zato jim pogosto govorijo, da lahko dosežejo vse, če se le dovolj potrudijo. Toda psihologinja opozarja, da lahko takšno sporočilo naredi več škode kot koristi. Predlaga pet stavkov, s katerimi boste otroku dali nekaj veliko dragocenejšega: zdravo samozavest, vztrajnost in realen pogled na uspeh.
"Če se boš dovolj potrudil/-a, lahko dosežeš vse, kar si želiš." Verjetno ste ta stavek že kdaj izrekli svojemu otroku. Morda ste ga v otroštvu slišali tudi sami. Zveni spodbudno in dobronamerno, toda psihologinja Juli Fraga, ki že skoraj dve desetletji dela s starši, opozarja, da otrokom s tem pravzaprav dajemo obljubo, ki je ne moremo izpolniti.
"To je ena najpogostejših laži, ki jih v svoji psihoterapevtski praksi slišim od staršev," pravi psihologinja. Večina staršev se po njenih besedah sploh ne zaveda, da otroku s takšno spodbudo posreduje neresnično sporočilo.
S spodbujanjem otroka seveda ni nič narobe. Težava je v ideji, da je prav vsak cilj dosegljiv, če si ga le dovolj močno želimo in se zanj dovolj potrudimo. V resničnem življenju ni tako. Trdo delo je pomembno, vendar samo po sebi ne zagotavlja, da bo nekdo postal svetovno znan pevec, vrhunski športnik ali profesor na prestižni univerzi.
Fraga je pri delu s starši večkrat opazila, da se lahko pretirano osredotočanje na dosežke in končni rezultat obrne proti otroku. Krepi lahko tako imenovano zunanjo motivacijo, pri kateri otroka k trudu in preizkušanju novih stvari ženejo predvsem zunanje nagrade, denimo pohvale, dobre ocene ali medalje. Te pa niso vedno pod njegovim nadzorom.
Veliko koristneje je otroka spodbujati na realističen način. Psihologinja predlaga pet stavkov, ki lahko pomagajo razvijati samozavest, vztrajnost in zdrav odnos do uspeha.
1. "Poskusi kaj novega, tudi če te je strah."
Novi izzivi so lahko strašljivi. Za mlajšega otroka je to morda učenje vožnje s kolesom ali nastop v šolski predstavi, pozneje pa denimo prijava na fakulteto. Namesto da strah zmanjšujete ali otroka prepričujete, da se nima česa bati, ga lahko priznate. Lahko mu rečete: "Vem, da te je strah, in nič ni narobe, če se tako počutiš."
Ko starši sprejmejo in potrdijo otrokova čustva, otrok dobi občutek, da ga razumejo in vidijo. Prav ta občutek razumevanja krepi otrokovo odpornost ter mu pomaga, da se novih izzivov loteva bolj samozavestno in z več motivacije.
Cilj torej ni, da otrok nikoli ne občuti strahu. Pomembneje je, da se nauči, da lahko nekaj poskusi tudi takrat, ko ga je strah.
2. "Včasih traja, preden se trud obrestuje."
Družbena omrežja otrokom in mladostnikom vsak dan kažejo uspehe drugih. Vidijo odličen nastop, medaljo, sprejem na želeno fakulteto ali nekoga, ki je čez noč postal priljubljen. Ne vidijo pa vedno mesecev ali let dela, neuspehov in ponavljajočih se poskusov, ki so bili potrebni, da je nekdo prišel do tega trenutka.
Zato lahko otroci hitro dobijo občutek, da bi moral tudi njihov uspeh priti takoj. Toda trud je največkrat dolgoročna naložba. Rezultati niso vedno vidni čez noč.
Fraga zato svetuje, naj starši pri otroku spodbujajo miselnost rasti, torej prepričanje, da lahko z učenjem, vztrajnostjo in vajo izboljšuje svoje sposobnosti. Takšen pogled mu pomaga vztrajati tudi takrat, ko mu nekaj sprva ne gre. Otrok morda res ne more doseči prav vsega, kar si zamisli. Lahko pa postane boljši v večini stvari, ki se jih loti.
3. "Razočaranje je priložnost za učenje."
Otroci imajo vzornike in prav ti jih pogosto spodbudijo k velikim sanjam. Nekdo želi postati slaven glasbenik, drugi profesionalni nogometaš, tretji igralec ali uspešen spletni ustvarjalec. S sanjami ni nič narobe. Težava nastane, če otroku ustvarimo občutek, da se bodo zagotovo uresničile, če se bo le dovolj trudil.
Tudi starejši otroci in mladostniki še ne razumejo vedno, kako majhna je verjetnost, da bo nekdo postal naslednja velika svetovna glasbena zvezda. Za takšen uspeh namreč niso potrebni le talent, delo in vztrajnost, temveč tudi okoliščine, priložnosti in precej sreče.
Stavek "Če se boš dovolj potrudil/-a, lahko dosežeš vse" zato vsebuje obljubo, ki je starši ne morejo izpolniti. Ko se otrokove sanje kljub velikemu trudu ne uresničijo, je lahko razočaranje še večje.
Psihologinja svetuje drugačen pristop. Otroka spodbujajte, naj preizkuša nove stvari in se potrudi po svojih najboljših močeh, hkrati pa naj ve, da je razočaranje normalen del življenja. Neuspeh lahko postane priložnost, da se nekaj nauči in poskusi znova ali pa ugotovi, da želi ubrati drugo pot.
Pri tem lahko pomagajo tudi vaše lastne izkušnje. Otroku povejte za trenutek, ko kljub trudu niste dobili napredovanja, želene službe ali najboljše ocene. Otroci namreč hitro pozabijo, da so bili tudi njihovi starši nekoč v podobnem položaju. Ko z njimi delite svoje neuspehe, jim pokažete, da tudi odraslim ne uspe vedno. Zaradi tega se lahko ob lastnem razočaranju počutijo manj osamljene.
4. "Če se boš potrudil/-a, lahko vztrajaš."
Vztrajnost ne zagotavlja medalje, prvega mesta ali najboljšega rezultata. Ima pa po besedah psihologinje številne druge koristi. Vztrajen način razmišljanja krepi motivacijo in postavlja temelje za samodisciplino, optimizem, empatijo ter sočutje do sebe. Vse to so lastnosti, ki lahko varujejo otrokovo duševno zdravje med odraščanjem.
Hkrati pomagajo razvijati notranjo motivacijo. To pomeni, da otrok v neki dejavnosti uživa zaradi dejavnosti same in ne zgolj zaradi nagrade, pohvale ali zmage. Razlika je pomembna. Sporočilo ni več: "Vztrajaj, ker boš na koncu zagotovo zmagal/-a." Namesto tega otroku sporočate: "Vztrajaj, ker je vredno poskusiti in ker se lahko na tej poti nekaj naučiš."
5. "Ne boš dober/-a v vsem in to je povsem v redu."
Morda se sliši v nasprotju z vsem, kar običajno povezujemo s spodbudnim starševstvom, vendar Fraga poudarja, da najbolj podporni starši svojim otrokom povedo tudi neprijetno resnico: nihče ni dober v vsem. In s tem ni nič narobe.
Otrok, ki to razume, si lahko postavlja bolj realistične cilje. Ko ve, da mu ni treba blesteti na prav vsakem področju, lahko lažje odkriva, kaj ga veseli, v čem je dober in kje se želi izboljšati. Dolgoročno mu lahko prav to pomaga, da se počuti samozavestnejšega in sposobnejšega. Hkrati je manj verjetno, da bo od sebe in drugih pričakoval nemogoče.
Fraga pravi, da je pri svojem delu srečala veliko odraslih, ki so šele pozneje spoznali, kako dragoceno je bilo, da so jih starši tega naučili že v otroštvu.
Otrokom torej ni treba obljubljati, da lahko postanejo karkoli in dosežejo vse. Veliko pomembneje je, da vedo, da smejo poskusiti, da lahko napredujejo, da neuspeh ni konec poti in da njihova vrednost ni odvisna od medalje, ocene ali zmage.
Prirejeno po: cnbc.com
