Po mnenju terapevtke in strokovnjakinje za travme iz otroštva so to največje in najpogostejše napake, ki jih starši počnejo.
Morgan Pommells, terapevtka za otroške travme iz Ontaria v Kanadi, je na svojem Instagram profilu delila seznam napak, ki bi jih starši morali nujno opustiti, če želijo zaščititi svoje otroke pred globokimi čustvenimi ranami.
Popoln starš ne obstaja
"Starševstvo je stresno in nihče ne pričakuje popolnosti," pravi Pommells. "Otroci je niti ne potrebujejo, potrebujejo pa okolje, v katerem se bodo počutili varno in sprejeto."
V svoji objavi je poudarila, da ta seznam ni namenjen kritiziranju, temveč ozaveščanju pogostih napak. Starše prosi, naj te napake odpravijo v čim večji možni meri. Tako bodo otrokom prihranili dolgotrajne posledice, s katerimi bi se sicer morali ukvarjati kot odrasli.
12 pogostih napak, ki pustijo globoke posledice
1. Kričanje na otroke takoj, ko pridete domov iz službe. Otrok ni ventil za vaš stres. Če nad njim znašate svoje frustracije, ki ste jih nabrali skozi dan, se ob vas ne bo počutil varno.
2. Ignoriranje otroka, ko ste jezni. Tišina kot kazen je čustveno orožje, ki pušča globoke rane.
3. Zbujanje otrok z agresijo ali hrupom. Pommells opozarja, da takšni jutranji "šoki" sprožijo stresni odziv telesa. Otrok se lahko zaradi tega počuti ogrožen in živi v stalni napetosti.
4. Neenaka obravnava sorojencev in očitno favoritiziranje. Če en otrok dobi občutno več pozornosti ali podpore, to spodbuja ljubosumje in občutek manjvrednosti, hkrati pa bodo sorojenci med seboj manj povezani.
5. Pripombe v slogu: "Verjetno sem res najslabša mama". Ko vam otrok zaupa svoje občutke, vi pa mu vzbudite slabo vest, ne sprejmete njegovih občutkov, temveč ga zavrnete in mu sporočate, da se ne bi smel tako počutiti.
6. Nikoli se ne opravičiti, ker ste "starš". Pomembno je, da otroku pokažete, kako izgleda sprejemanje odgovornosti za lastne napake. Opravičilo ne pomeni, da izgubite avtoriteto, temveč pomeni, da dajete dober zgled.
7. Pričakovanje, da je otrok previden, ko ste vi slabe volje. Če ste pod stresom, to še ne pomeni, da bi otrok moral biti previden okoli vas. Otrok nikoli ni odgovoren za vaše reakcije.
8. Ne zaščititi otrok pred odraslimi. Če se otroku godi krivica, mu nikar ne recite, da jo mora sprejeti, ker krivica prihaja iz strani odraslega. Vaša naloga je, da otroka zaščitite in mu pomagate, da se postavi zase.
9. Uporabljanje otroka kot čustvene podpore. Sploh pri ločenih starših se včasih zgodi, da otrok nadomesti čustveno podporo, ki bi jo sicer dobili pri partnerju. A ne pozabite, da otrok ni vaš partner, prijatelj ali terapvt. Takšno vedenje mu odvzame občutek varnosti.
10. Pričakovanje, da bo otrok sledil vašim stopinjam. Otrok ni vaš projekt in ni pravično pričakovati, da bo ustvaril enako življenje, kakor ga živite (ali bi ga želeli živeti) vi. Vaš otrok ima svoje želje, sanje, cilje, zanimanja. Pustite mu, da razvije lastno identiteto.
11. Prepričanje, da vam otrok mora biti hvaležen. Če ste otroka nahranili, mu nudili streho nad glavo in ga podpirali, čestitke: opravili ste svojo osnovno starševsko dolžnost. Ko ste se odločili imeti otroka, ste se zavezali, da boste zanj poskrbeli: to ni privilegij, za katerega bi vam otrok moral biti nekaj dolžen.
Večina staršev daje vse od sebe, da bi svojemu otroku zagotovili čim boljše otroštvo in mu omogočili, da se razvije v samozavestnega, zadovoljnega posameznika. A tudi majhne napake imajo lahko posledice, zato je pomembno, da se jih kot starši zavedamo in si nenehno trudimo, da je teh napak čim manj.
Popoln starš ne obstaja, obstaja pa varen, ljubeč in prisoten starš. Ta je ključ do tega, da otrok zgradi zdravo samopodobo, samozavest in sposobnost grajenja odnosov.
Prirejeno po: yourtango.com
