Partnerski odnos: Kako se lahko poveževa skozi konflikt?

Razdiralni dejavniki v partnerskem odnosu in ključni vidiki ravnanja s konfliktom 

 »A me ti slišiš?«,

»Sploh veš, kaj govorim?«,

»Sploh te ne zanima, kaj jaz mislim!«,

»Nikoli me ne vprašaš, kako sem!«,

»Stalno nekaj hočeš od mene!«

… so nekateri izmed stavkov, ki jih v konfliktih lahko slišimo in odražajo notranjosti ene ali druge ali pa kar obeh oseb v pogovornem konfliktu. Pogosto na najgloblji ravni odražajo občutek neslišanosti in nevidnosti, pa tudi doživljanje, da ne štejemo v svetu druge osebe. To doživljanje je pogosto vir in hkrati tudi gorivo, ki poganja konflikte oz. jih potisne v težje prepire.

Veliko k tem občutkom pripomorejo tudi t.i. razdiralni dejavniki.

Raziskovalec Gottman je v okviru večje raziskave s svojimi sokolegi ugotovil na skupno 667 poročenih parih, da so kritika, zaničevanje, neprestano branjenje in nezaintereisirana tišina prepoznani kot najbolj razdiralni dejavniki partnerskega odnosa in intime ali kot pravijo, so celo napovedovalci razhoda. 

Zanimivo pri temu je, da se jeza ni pokazala za merilo zakonskih težav, temveč interakcijski vzorci, ki jih je Gottman s sodelavci poimenoval “jezdeci apokalipse”. Kjer so med konfliktnim pogovorom navzoči vsi štirje jezdeci, so raziskovalci ugotovili,, da lahko napovedo razvezo s 94% točnostjo in to celo pri novoporočenih parih!

Pari, ki pogosto uporabljajo vse štiri razdiralne mehanizme, se lahko razvežejo v prvih sedmih letih zakona. Namreč navada uporabe razdiralnih vzorcev komunikacije med konflikti razje zakon in ustvari sovražnost. Sta se pa za odnos izkazali kot najbolj škodljivi zaničevanje in nazainteresirana daljša tišina.

Kot težavni oz. nekonstruktivni so se izkazali še naslednji elementi, na katere je smiselno biti bolj pozoren v partnerskem odnosu:

• oster začetek izmenjave: ko začnemo pogovor z ostrimi, negativnimi, zajedljivimi komentarji; prisotnost tega elementa kaže na šibko moč odnosa
• preplavljanje: ko je v konfliktu prisotna kritika, cinizem, obrambe, ignoriranje ali čustvena nezavzetost lahko pride pri sogovorniku do čustvene ali fiziološke preplavljenosti, ki se kaže v obliki znojenja dlani, povišan srčni utrip, plitko ali nepravilno dihanje, nezmožnost jasno misliti ali sodelovati v konstruktivnem pogovoru; glavni fokus: samoohranitev; pomaga odmor s pomirjevalno aktivnostjo in vrnitev k pogovoru.
  
  
• čustvena nezavzetost: popolno pomanjkanje pozitivnih čustev; malo zanimanja, naklonjenosti, humorja in pozornosti, značilnih za srečne pare; par daje pozitiven zunanji vtis, a je lahko zelo nesrečen; izogibanje problemom, da ne bi zastrupili celotnega odnosa: cena je razjedanje intimnosti ter odsotnost skupnega pozitivnega čustva v interakciji
• negativno stopnjevanje: en partner odgovori na negativnost drugega s povečano negativnostjo: npr. na jezo z nasiljem; tudi za srečne pare je značilna negativna vzajemnost, vendar brez uničujočega stopnjevanja (kot je npr. negativnost za negativnost: na jezo z jezo, na žalost z žalostjo)

• slabi spomini: ko se preteklost zveze na novo napiše v negativnih barvah, se možnosti za razvezo zelo zvišajo! Pogosto je to tudi zadnja stopnja (opomin) partnerske veze!

Kaj sedaj?

Ključen premik od pojmovanja konflikta kot nujnega vidika (ne)srečnih parov k razumevanju, da uspeh ali neuspeh zakona nista odvisna od obstoja konflikta, ampak od tega, kako partnerja ravnata s konfliktom, ko do njega pride.

Poglejmo si t.i. antidote za posamezne razdiralne dejavnike 

Kritika, kriticizem: Izrazite svoje občutke in potrebe na konstruktiven način, namesto da kritizirate partnerja.

Prezir, zaničevanje: Ustvarite kulturo spoštovanja in cenjenja v vašem odnosu.

Obrambna drža: Sprejmite del odgovornosti in poskusite rešiti probleme skupaj.

Ignoriranje ali zid molka, izmikanje, izogibanje, ograjevanje: Vzemite si čas, da se umirite, nato pa se vrnite in poskusite razumno rešiti konflikt.

Priporoča se tudi način pogovora, ki znižuje stres:

• v pogovoru se izmenjujta s partnerjem/partnerko, kajti daljši (samo)govori dvigujejo napetost (aktivacijo živčnega sistema) pri drugi osebi (poslušalcu)
• ne dajajta nezaželenih nasvetov  
• pokažita pristno zanimanje, sporočajta si, da se razumeta  
• postavita se na partnerjevo/ partnerkino stran  
• zavzemita odnos ‘midva proti drugim’  
• izrazita si čustveno naklonjenost  
• potrdita čustva drugega
• zmehčajta začetek svoje konverzacije (brez kriticizma in zaničevanja)
• ustvarjajta in sprejemajta poskuse popraviti odnos (zmanjševanje napetosti)
• pomirita se in pomagajta pomiriti partnerja (odmor – 20 min)
• spravita se, sklenita sporazum (dva kroga)
• bodita strpna do slabosti, napak drugega ("Če bi vsaj …")

Za zaključek: 

Odnos je ves čas iskanje stika. In to je ranljivo, ob tem veliko tvegamo, ker damo sebe na razpolago. 

Rečemo nekaj in preverjamo, ali nas je nekdo na drugi strani ujel, ali nas ni, ali nas je prestregel, slišal, ali ne. Ker ne vemo, ali bo ta nasproti nas povedano vzel ali ne bo vzel. Na tej točki v odnosih vstopamo notri v celoti - tvegamo.

dr. Boštjan Čampa, Zakonski in družinski terapevt

Vabljeni na delavnico: Partnerski odnos – Povezani skozi konflikt:

Praktična, pa tudi izobraževalna delavnica (predavanje), namenjena vsem radovednicam, radovednežem in radovednim parom z naslovom: »Partnerski odnos - povezana skozi konflikt«

Prispevek: 15 EUR
Vodita terapevta: Eva Erpič, mag. Zakonske in družinske terapije
dr. Boštjan Čampa, Zakonski in družinski terapevt

KJE SE PRIJAVITE?
bostjan.campa@terapevtska-pomoc.si
ali info@evaerpic.si

Več na: facebook.com

• Preberite si še: Nipke: "Psihoterapija je bila naboljša odločitev v mojem življenju!"