Psihoterapevtka s pomočjo zgodbe o Mii pojasnjuje, zakaj je tako pomembno upoštevati sebe in kaj se zgodi takrat, ko začnemo postavljati meje.
Mia je bila res krasna oseba. Vedno prijazna in ljubezniva do drugih ljudi. Za druge bi naredila vse in vedno je bila na voljo, ko jo je kdo potreboval. A skozi leta je opazila, da so nekateri ljudje, ki jim je pomagala in jim bila na voljo, začeli izkoriščati njeno dobrodušnost.
Mia je postajala vse bolj obremenjena, žalostna, veliko časa je namenjala premišljevanju, zakaj so drugi takšni do nje. Začela se je soočati z vedno večjimi zahtevami drugih, ki jih ni mogla izpolniti.
Vsakič, ko je Mia poskušala reči "ne", se je počutila krivo. To jo je morilo, saj je bila navajena vedno pomagati drugim, ne glede na sebe. Njene lastne potrebe so bile vedno postavljene na drugo mesto, kar je vplivalo na njeno zdravje in počutje.
Nekega dne se je dobila s prijateljem na kavi, ki je bil eden redkih, ki je ni izkoriščal. Pogovor je Mii odprl oči. Spoznala je, da mora postaviti mejo in se naučiti reči "ne".
Mii ni bilo prijetno v tem pogovoru, a vedela je, da ima prijatelj prav. Vseeno pa se je bala, da bo izgubila svoje bližnje. Bala se je, da bo ostala sama in da je drugi več ne bodo imeli radi. Vseeno je ohranjala zavedanje, da mora nekaj ukreniti. Vedno bolj je v sebi čutila, da mora postaviti meje.
Ker sama ni vedela, kako začeti, se je odločila poiskati pomoč pri psihoterapevtu. Ta ji je razložil, da ima vsakdo pravico do svojih potreb in da je postavljanje mej ključno za ohranjanje zdravih odnosov in notranjega miru.
Mia se je počasi učila, kako reči "ne" ob manjših zahtevah, nato pa je postopoma začela uveljavljati svoje potrebe in v odnosih postavljati meje. To se ni zgodilo čez noč, ampak je trajalo kar nekaj časa in je od nje zahtevalo kar nekaj sprememb.
Nekateri ljudje, ki so bili navajeni izkoriščati njeno prijaznost, so začeli zdaj odhajati iz Miinega življenja. To je bilo zanjo zelo boleče, a je vedela, da je vse del procesa. Mia je spoznala, da ima pravico do lastnega časa in energije, da lahko poskrbi zase, in da je postavljanje mej ključno za njeno duševno zdravje in dobro počutje.
Danes se počuti bolj samozavestno in močno. Njeni odnosi so se izboljšali, saj je tudi bolj iskrena. Spoznala je, da lahko pomaga drugim, vendar mora najprej poskrbeti zase in svoje potrebe, saj v nasprotnem primeru sebi naredi več škode kot koristi. Prav tako pa je ugotovila, da odnosi, v katerih ljudje ne spoštujejo njenih mej, niso funkcionalni in da za take ljudi preprosto ni prostora v njenem življenju.
Glavni 4 poudarki, ki sem vam jih želela predati z zgodbo:
- Omejevanje sebe zaradi potreb drugih je lahko uničujoče za lastno duševno zdravje in dobro počutje.
- Postavljanje mej je ključno za ohranjanje zdravih odnosov in spoštovanje lastnih potreb.
- Nekateri ljudje se bodo morda umaknili, ko boste začeli postavljati meje, a so ti odnosi morda že prej bili toksični. To so ponavadi ljudje, ki so se navadili izkoriščati vašo dobroto, vendar se morate zavedati da je oddaljitev del procesa takrat, ko vam ni več dovolj enostranski odnos.
- Naučiti se reči "ne" je znamenje moči, ne šibkosti. S tem, ko rečete "ja", a močno čutite, da je vaš odgovor "ne", nasprotujete in delate škodo sebi.
Pomembno je, da se vsak od nas nauči postavljati zase, saj le tako lahko gradimo zdrave odnose, v katerih se dobro počutimo.
Prirejeno po: Brigita Chuuya
- Preberite si še: Se vam zdi, da že (pre)dolgo obiskujete psihoterapijo?
Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić