Kaj v dolgotrajnem odnosu najbolj ubija privlačnost? Večina bi verjetno odgovorila, da so to prepiri, nezvestoba ali pomanjkanje komunikacije. Toda po mnenju ameriškega psihoterapevta in avtorja Johna Delonyja gre za nekaj drugega.
»Včasih je največji dejavnik, ki ugasne privlačnost v zakonu, občutek, da vas partner potrebuje, namesto da bi si vas resnično želel. To sta namreč dve povsem različni energiji. Ko intimnost začne delovati kot pritisk, obveznost ali čustvena skrb za partnerja, se odnos spremeni. Nihče si ne želi imeti občutka, da je v svojem zakonu v vlogi starša."
Delony s tem opozarja na dinamiko, ki se v številnih odnosih razvije počasi in tako se partnerja pogosto sploh ne zavedata, da sta iz odnosa dveh odraslih oseb zdrsnila v odnos, kjer eden prevzema vedno več odgovornosti za čustveno počutje drugega.
Potreba ni enako kot želja
V zdravem odnosu si partnerja želita bližine drug drugega. Drug v drugem vidita osebo, s katero želita deliti življenje, izkušnje, veselje in tudi težke trenutke. Težava nastane, ko eden od partnerjev začne od drugega pričakovati, da bo zapolnil njegove notranje praznine, odpravil negotovosti ali prevzel odgovornost za njegovo srečo. Takrat odnos pogosto postane obremenjujoč.
Če ima nekdo občutek, da mora partnerja nenehno pomirjati, ga motivirati, reševati njegove težave ali skrbeti za njegovo čustveno stabilnost, se lahko začne počutiti bolj kot starš kot pa kot romantični partner.
Zakaj privlačnost začne izginjati?
Romantična privlačnost običajno temelji na občutku enakovrednosti. Ko sta oba partnerja sposobna stati na lastnih nogah, se med njima ustvarja prostor za željo, spoštovanje in občudovanje. Ko pa eden od partnerjev prevzame vlogo skrbnika, se dinamika spremeni.
Psihologi pogosto opozarjajo, da je težko ohranjati romantično privlačnost do nekoga, za katerega imate občutek, da ga morate nenehno usmerjati, reševati ali zanj prevzemati odgovornost. To ne pomeni, da si partnerja ne pomagata ali da ne skrbita drug za drugega. Pomeni le, da med podporo in čustveno odvisnostjo obstaja pomembna razlika.
Podpora ni isto kot reševanje
Vsakdo včasih potrebuje pomoč. Vsi imamo obdobja, ko smo bolj ranljivi, obremenjeni ali izgubljeni. V zdravem odnosu je povsem naravno, da si partnerja stojita ob strani. Težava pa nastane, ko takšno stanje postane trajen vzorec.
Če eden od partnerjev nenehno pričakuje, da bo drugi urejal njegova čustva, sprejemal odločitve namesto njega ali ga reševal pred posledicami njegovih dejanj, odnos izgublja ravnovesje. Takrat se lahko začne kopičiti tiha zamera, ki jo pogosto spremlja tudi zmanjšanje intimnosti.
Odrasel odnos temelji na izbiri
Večina ljudi si ne želi biti ljubljena zato, ker jih nekdo potrebuje za preživetje. Želijo si biti ljubljeni zato, ker jih partner vsak dan znova izbere. Občutek, da vas nekdo želi v svojem življenju, je namreč bistveno drugačen od občutka, da brez vas ne zna živeti.
Najbolj zdravi odnosi niso tisti, v katerih partnerja drug brez drugega ne moreta obstajati, temveč tisti, v katerih sta oba samostojni, čustveno odgovorni osebi, ki se kljub temu vedno znova odločita, da bosta hodili skozi življenje skupaj.
