To je osebna izpoved družinske terapevtke in psihoterapevtke Katje Knez Steinbuch. Njeno pričevanje razkriva ozadje prizadevanj za brezplačno terapevtsko podporo ter soočenja s sovražnim govorom v javnem prostoru.
"Nikoli poprej, kot zadnji dve leti, nisem doživela toliko groženj, osebnih diskreditacij, manipulacij, laži, zavajanj, religiozne diskriminacije, lažnih oznak, lažnih idej o prijateljstvih, podtikanj enosmerne politične pripadnosti, spraševanj, kaj je moja motivacija, in spraševanj, kdo v politiki me plačuje – da ne napišem še kaj več.
Ampak vse to ni nič v primerjavi s tem, kako se napada trojnega doktorja, upokojenega zaslužnega profesorja Christiana Gostečnika – samo zato, ker je duhovnik. Ker je v svoji dolgoletni karieri enkrat napisal en verski stavek. Pri dobesedno 1000 objavljenih znanstvenih člankih in knjigah to res ni težko.
Najhuje pa je, ko kliniki označujejo politično podporo zakonu s "fašizmom", kar vse politike poprek označujejo za "psihotične" ter trdijo, "da leve stranke prinašajo klerikalizacijo" in zahtevajo odstop vseh – od sekretarjev, ministrov in celo vlade.
- Preberite si tudi: Dr. Robert Cvetek: "Bolj kot neznanje je nevarna iluzija znanja."
Takšne žaljivke, ad personam napadi in religiozne konotacije so čisti primer sovražnega govora, ki v 21. stoletju ne sme imeti več prostora v naši družbi – kaj šele, da se tako obnaša nekdo, ki dela z ljudmi.
Ampak politiki in tudi začetnik ene najbolj zastopane psihoterapevtske smeri (skozi programe je šlo že 500 študentov) v Sloveniji imajo več kot očitno trdo kožo. Zato jih spoštujem trojno.
Predvsem jih spoštujem zato, ker sem osebno to trdo kožo morala šele pridobiti skozi vse napade, čeprav sem delala samo z enim ciljem. Edinim. Da bi ljudje dobili terapijo zastonj. Ker že 10 let vodimo brezplačne SOS skupine – Sočutno partnerstvo (SOS za partnerske odnose) in Sočutno varstvo in starševstvo (SOS za starše in strokovne delavce/ke) – iz prve roke že desetletje vidim, kako je brezplačna pomoč NUJNA.
Ne samo to – v te skupine smo vložili SKUPAJ ogromno časa. To nikoli ni bilo samo moje delo; v skupini je sodelovalo več kot 30 psihoterapevtov in tudi drugih profilov – med drugim tudi psihiatrinja, klinična psihologinja, učiteljica, vzgojiteljica in mnogi drugi profili, tudi predstavniki nevladnih organizacij. Brez te široke zasedbe ne bi bilo takšne močne brezplačne vsakodnevne, 24/7 podpore ljudem.
Posebej pa sem cenila admine z lastno izkušnjo: osebe, ki so preživele kruto življenje – življenje z nasilnežem, narcisem – in šle skozi procese ločitev, življenja v varnih hišah, materinskih domovih in kriznih centrih. To so ljudje, ki so bili lahko brez akademske izobrazbe, ampak zaradi svojih bridkih, a premnogih izkušenj, bili najboljši možni svetovalci ljudem v stiski. Ker so točno vedeli, kako se počuti pretepena ženska. Ker so točno vedeli, kako težko je opustiti težke odnose. Ker so vedeli, kaj pomeni spolna zloraba in kako kruto je lahko življenje še dolga leta po njej.
- Preberite si še: Katja Knez Steinbuch: "Otrok ne smemo puščati v stiski – zavarovati jih moramo na vse načine in preprečiti tragedije."
Tisti, ki so dali skozi psihiatrijo ter težke izkušnje različnih zlorab, so tisti, ki so zaradi lastne izkušnje lahko najboljši terapevti, četudi tega nikoli ne doštudirajo (precej podobno kot frizerke/ji, taksistke/ki in natakarji/ce in mnogi drugi).
V skupini smo sicer jasno ločili strokovnjake in admine, ampak med sabo smo si bili enaki, brez občutka, da je nekdo nekaj več – ker je čisto vsak prinesel v skupino svoj biser. Klinična psihologinja in psihiatrinja mi niti enkrat nista dali slabega občutka, kaj šele občutka manjvrednosti ali karkoli podobnega. Zaupala sem jima in skupaj smo delali res dobra dela, s fokusom na ljudeh.
Obstajajo torej psihiatri in klinični psihologi, ki so pokazali odlično sodelovanje. Tiste druge boste prepoznali na spletu – z žaljivimi in ad personam napadi. In kot radi napišejo ravno oni: bodite pozorni, koga izberete za svojo pomoč. Ker si zaslužite na prvem mestu človeka s srcem in spoštljivostjo. Če tega strokovnjaki nimamo, lahko na trgu kar zapremo štacuno.
Včasih razmišljam, da bi morali ocenjevati tudi javni servis v vseh resorjih in slabo ocenjenim ponuditi obvezno pomoč, vaje iz empatije in več osebne izkušnje terapije.
Zato danes ponovno pozivam PROTI zaničevanju psihoterapevtov in ZA zakonsko ureditev psihoterapije.
Katja Knez Steinbuch
Poglejte si tudi: