Sodobni svet zmenkov ves čas prinaša nove vedenjske vzorce in trende...
Družbena omrežja in vplivneži, ki prikazujejo popolna življenja in idealne odnose, so močno vplivali tudi na pričakovanja v partnerstvu. Čeprav seveda ni dobro pristati na manj, kot si zaslužimo, lahko nerealna pričakovanja pomenijo, da mnogi še vedno iščejo "pravo osebo", ki je seveda "popolna".
Tudi aplikacije za zmenke, ki naj bi pomagale pri povezovanju ljudi, pogosto ustvarjajo občutek neskončne izbire. Nekateri hodijo na več zmenkov hkrati, v upanju, da bodo končno našli nekoga "popolnega". Ob tem pa se pojavlja vedno več novih izrazov za problematična vedenja v odnosih – od 'gaslightinga' do 'ghostanja'.
Zdaj pa psihoterapevtka Charlotte Fox Weber opozarja na nov pojav, ki ga imenuje v angleščini "undead bond" oziroma "odnos, ki nikoli zares ne umre". Po njenem mnenju je lahko še bolj boleč kot 'ghostanje'.
Kaj je "odnos, ki nikoli zares ne umre"?
"Ghostanje ima vsaj to dostojanstvo, da pomeni konec. To pa je še hujše," pravi Weberjeva.
Gre za odnos, ki nikoli zares ne zaživi, a tudi nikoli povsem ne konča. Ostaja nekje vmes – v stanju nenehnega "mogoče", "ne zdaj", "morda kmalu". Tak odnos človeka drži v upanju, negotovosti in fantaziji, da je rešitev oddaljena le še en iskren pogovor stran. V resnici pa ta pogovor pogosto nikoli ne pride.
Ljudje v takšnih odnosih pogosto pošiljajo ravno dovolj pozornosti, sporočil ali topline, da druga oseba ostaja čustveno navezana. Nikoli pa ne ponudijo prave stabilnosti, jasnosti ali predanosti.
Psihoterapevtka pravi, da tak človek občasno pošlje sporočilo, pokaže nežnost, se znova pojavi, ko čuti, da se oddaljujete, nato pa ponovno izgine ali ostane čustveno nedosegljiv.
Druga oseba zato ostaja ujeta v odnosu, ki nima jasne oblike. Ne more zares naprej, ker odnos nikoli ni uradno končan, hkrati pa v njem tudi ne dobi varnosti in bližine, ki si ju želi.
Zakaj je lahko to še bolj boleče od ghostanja?
Pri klasičnem ghostanju človek sicer doživi zavrnitev, a je odnos vsaj jasno prekinjen. Pri "undead bond" odnosu pa ostaja odprta možnost, da se bo nekaj vendarle spremenilo. Prav ta nejasnost lahko človeka čustveno izčrpava.
"Težko je žalovati za nečim, kar se sploh ni zares končalo," pojasnjuje Weberjeva.
Takšni odnosi pogosto ustvarjajo tesnobo, obsesivno razmišljanje, čakanje, analiziranje sporočil, občutek čustvene odvisnosti... In prav zato se mnogi iz njih zelo težko izvlečejo.
Odnos brez jasnosti človeka počasi izčrpava
Čeprav se sodobni trendi v odnosih včasih zdijo skoraj absurdni, psihoterapevti opozarjajo, da so odnosi brez jasnosti in čustvene stabilnosti za človeka lahko zelo boleči. Ne zato, ker bi bili dramatični, ampak zato, ker človeka držijo v stanju nenehnega upanja. In včasih je ravno odnos, ki se nikoli zares ne začne in nikoli zares ne konča, eden najtežjih za preboleti.
