Ko se ženska po vseh ranah in razočaranjih odloči stopiti v tišino samosti, se začne njen najgloblji prehod – nazaj k sebi.
Ko ima ženska slabe izkušnje v partnerstvu, se zares močno uči, česa ne želi. Na drugi strani se rojeva tiha želja po tisti pravi ljubezni, katero spremlja globoka povezanost, spoštovanje in občutek varne pripadnosti. Vedno bolj se kristalizira podoba partnerja, ob katerem bi lahko bila resnično ona, v vsej svoji biti, slišana ter popolnoma sprejeta.
Ko si po bolečinah vseh preteklih ran, kjer se je znašla v bojnem polju z moškimi, bolečem zahtevanju intime in v iluziji spreminjanja drugega, vzame čas biti sama ter samska, si podari darilo zdravljenja.
Če se ženska takrat pogumno sooči z vsemi občutki osamljenosti, slovesa ob razhodu težkega partnerstva, žalosti, potlačene jeze, strahu pred neznanim, je odprta pot prehoda preko bolečine do njenega bistva. Prepoznava umik iz vloge “žrtve”, razgradi prepričanje, da varnih moških na tem svetu ni in zamenja iskanja potrditev izven sebe v zaupanje svoji ženski modrosti.
Odpre se prostor, da lahko nežno in počasi zaznava svojo lepoto, nežnost, senzualnost. Vsak dan vstopa v njeno notranjost občutek, da sme in lahko skrbi zase, se ima rada in vse to v vedno večji meri nadomešča potrebo po partnerstvu za vsako ceno. Zadovoljiti se zgolj z drobtinicami zanjo ni več dovolj.
Občutek vedenja in zaznave, da ji je lepo, se krepi. Ceni svoj mir in dovoli si vedno več nežnega, jasnega stika s sabo ter negovanja svojega telesa. Ve, da moškega ne potrebuje, temveč želi vstopati v odnos polna. Kristalno jasno je, da se želi počutiti varna samska ali v odnosu.
S tem se postavlja polje privlačnosti za drugačnega moškega, moškega, ki ji bo nudil prostor ljubezni v bolj zdravem odnosu, kot pa jih je bila vajena do sedaj, morda celo vključno od očeta dalje.
Ko pride postavljen, varen moški v njeno polje, je zmožna in pripravljena odpreti srce in zaupati, kot da ljubi prvič. Ni dvomov, ni strahu, je le občutek domačnosti. Kljub privlačnosti, ki jo čuti, je lahko postavljena na svojih nogah. S hvaležnostjo sprejema vse darove, ki jih nudi varno, ljubeče partnerstvo in hkrati lahko tudi daje.
V odnosu, kjer oba zmoreta videti sebe v očeh drugega – in drugega takega, kot je – ter si skupaj ustvarjata varen, nežen, stabilen in povezan prostor, se med njima vzpostavi občutek, kot da sta si usojena. Lahko vstopata s polno košaro darov in deljenje naklonjenosti, nežnosti, neskončnih objemov je varno, ker je na močnih temeljih njunega (samo)zavedanja.
Strah pred zavrnitvijo je del odnosa, a če je ubeseden, je lahko preteklost. In podobno, če je ubesedeno, kar je med njima, je tudi zunanji svet varnejši. Nastane prostor za pomirjenost in razvoj iskrene, predane ljubezni skozi odnos, kajti le ta potrebuje varnost in odprtost.
Napisala: Saša Golob, individualna, partnerska in družinska psihoterapevtka
