Preberite si izjavo Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (ZZDTS) ob obravnavi predloga Zakona o psihoterapiji. Izjavo je prebrala Ingrid Rozman.
"V Združenju zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije že dolga leta sodelujemo pri razvoju kakovostne, strokovno utemeljene in človeku dostopne psihoterapevtske prakse. Veseli nas, da se danes obravnava predlog Zakona o psihoterapiji, ki po več desetletjih nedorečenosti prinaša ključen korak naprej – tako za stroko kot za vse, ki pomoč potrebujejo.
Zakon pomeni prepoznavo psihoterapije kot samostojnega poklica, ki ima svojo znanstveno podlago, svojo metodologijo, etična načela in profesionalno odgovornost.
Gre za poklic, ki se ne začne šele tam, kjer se pojavi bolezen – ampak tam, kjer človek izgubi stik s seboj, z drugimi, z upanjem. Psihoterapija je namenjena razumevanju, predelovanju in spreminjanju globljih čustvenih in odnosnih težav, ki vplivajo na posameznika, pare, družine in skupnosti. In prav zato si zasluži tudi jasen pravni in strokovni okvir.
- Preberite si še: Katja Knez Steinbuch: "Otrok ne smemo puščati v stiski – zavarovati jih moramo na vse načine in preprečiti tragedije."
Zakon, ki ga danes obravnavate, ne ščiti psihoterapevtov – ampak ščiti ljudi. Ščiti tiste, ki iščejo pomoč, pred neustreznimi ali nestrokovnimi posegi. Hkrati pa omogoča jasen sistemski pregled, kdo lahko opravlja psihoterapijo, kako se za to usposobi, in pod kakšnimi pogoji to počne.
V ZZDTS posebej pozdravljamo predlog, da se psihoterapija kot dejavnost lahko opravlja tudi v javni mreži, ne le v zasebnem sektorju. Dolgotrajna praksa v tujini in tudi pri nas je pokazala, da je prav zgodnji dostop do psihoterapevtske podpore tisti, ki preprečuje razvoj težjih stanj, ki zmanjšuje bolniške odsotnosti, preprečuje odvisnosti, samopoškodovanja, razpad družinskih odnosov, nasilje in obup. Brezplačna psihoterapija je nujen javni servis, ne luksuz.
Tukaj želimo poudariti tudi pomembnost medresorskega sodelovanja. Psihoterapevtska pomoč je danes potrebna v šolstvu, socialnem varstvu, zdravstvu, sodstvu, na področju družinskih zadev, mladinskega dela in tudi v zaposlitvenih službah. Zakon o psihoterapiji lahko postavi temelje za boljšo povezanost med temi resorji. Zato podpiramo prizadevanja Ministrstva za zdravje, da z zakonodajo omogoči jasno umestitev psihoterapije tudi znotraj zdravstvenega sistema, vendar poudarjamo, da naj se ta vloga ne omeji zgolj na področje zdravstva.
- Preberite si tudi: Dr. Christian Gostečnik: "Ljudje kričijo po psihoterapiji, ker želijo razumeti, kaj se jim dogaja."
Danes imamo v Sloveniji več strokovnih poti izobraževanja psihoterapevtov, ki potekajo v skladu z evropskimi smernicami (EAP – European Association for Psychotherapy). Gre za dolgoletne in poglobljene programe z visoko etično in strokovno odgovornostjo. Diplomanti teh programov že desetletja delujejo v javnih zavodih – v centrih za socialno delo, šolah, zdravstvenih domovih, psihiatričnih bolnišnicah, svetovalnicah in številnih nevladnih organizacijah.
Pri tem sodelujejo s psihiatri, psihologi, socialnimi delavci in drugimi strokovnjaki. V praksi že obstaja zrelo medpoklicno sodelovanje, ki pa potrebuje zakonsko podlago in varnost, ne prepuščenosti prostemu trgu ali osebni iznajdljivosti.
V ZZDTS zato izražamo polno podporo predlogu Zakona o psihoterapiji. Hkrati pa pozivamo k odprti razpravi, kjer bo prostor za vse strokovne tradicije, ki imajo za sabo leta dela z ljudmi, ne le za enoten model. S tem bomo zagotovili pluralnost pristopov in se izognili pretirani medicinizaciji psihoterapije, ki je po definiciji odnosna in izhaja iz dialoga, ne iz diagnoze.
Duševna stiska ni nekaj izjemnega – je postala del vsakdanjika mnogih. A pomoč, ki je na voljo, mora biti varna, strokovno vodena in dostopna tudi tistim, ki si je sicer ne morejo privoščiti. Psihoterapija ni preprosto “pogovor”. Je globoko strukturiran proces, ki od izvajalca zahteva večletno usposabljanje, supervizijo, osebno izkušnjo terapije in etično zavezanost. Tega področja ne smemo več puščati v sivini.
Zato še enkrat podpiramo predlog zakona kot temeljni korak k urejanju področja psihoterapije, k boljši zaščiti uporabnikov in k večji dostopnosti pomoči za vse. Verjamemo, da bo sprejem zakona omogočil tudi nadaljnji razvoj stroke, sodelovanje z drugimi poklici in prispeval k bolj celostni skrbi za duševno zdravje v naši družbi.
