O velikih razlikah v letih, višini ali družbeno-ekonomskem položaju pogosto govorimo kot o morebitnih ovirah za uspešno zvezo. A obstaja še ena razlika, ki je ne omenjamo pogosto, a v resnici lahko predstavlja še večjo težavo.
Veliko se piše o različnih »prepadih« med partnerjema, ki so lahko bolj ali manj pomembni. Redkeje pa se omenja razlika, ki se pokaže že na prvih zmenkih, saj ti pogosto vključujejo hrano.
Če imata partnerja zelo različne prehranjevalne navade, okuse ali potrebe, lahko to sčasoma predstavlja veliko težavo.
Zlasti, ko partnerja živita skupaj, se lahko razlike v prehranjevanju hitro razvijejo v prepir. Prilagajanje ni vedno enostavno, ni pa nemogoče. Psihologi pravijo, da je ključno, da sprejmemo prehranjevalne navade partnerja in jih ne obsojamo ali skušamo spreminjati.
Obnašanje za mizo pove veliko že na prvem zmenku
Če eden od prvih zmenkov poteka v restavraciji, lahko že nekaj drobnih znakov razkrije, kdo sedi nasproti vas.
»Predlagam, da ste pozorni na partnerjevo pripravljenost deliti. Če vam ponudi, da poskusite grižljaj njegove jedi, in z veseljem poskusi tudi vašo, to kaže na velikodušnost in odprtost. Enako velja, če naroča z navdušenjem, uživa v hrani in ga zanimajo sestavine. Manj obetavno pa je, če dolgo kritizira jedilnik in je v naglici. Morda na splošno ni zares prisoten in ne zna uživati v preprostih užitkih,« za tuje medije pojasnjuje klinična psihologinja Angela Persico.
Ne gre podcenjevati niti uporabe mobilnega telefona. Bodite pozorni, ali ga ima ves čas na mizi, ga preverja in nenehno odgovarja na sporočila. Veliko pove tudi odziv na nepričakovane zaplete, na primer daljše čakanje. Ostane miren ali se hitro razjezi? Pomemben je tudi odnos do osebja.
»Hladen odnos do natakarjev lahko kaže na pomanjkanje empatije, kar je slabost, ki lahko prej ali slej prizadene tudi vas,« opozarja psihologinja.
Ena od možnih težav je tudi izbirčnost.
»Zavračanje novih jedi ali močan odpor do določenih tekstur in okusov lahko kaže na nizko toleranco do novosti in težave pri zapuščanju cone udobja. Tisti, ki se bojijo neznanih okusov, so lahko zelo previdni tudi pri spremembah v življenju ali odnosih. Nasprotno pa so ljudje, ki radi poskusijo vse, pogosto radovedni in bolj odprti,« pravi Persico.
Po njenem mnenju pravo vprašanje ni, ali je nekdo izbirčen ali ne, temveč kako se s tem spopada. Kdor se zaveda svojih meja in jih občasno poskuša premakniti, kaže prilagodljivost. Kdor pa se zapre vase in vse drugačno označi za »ogabno«, lahko takšno zaprtost kaže tudi na drugih področjih življenja.
Povsem različni okusi?
Hrana je kultura, družinska zgodovina in čustveni spomin.
»To, kar izberemo za svoj obrok, veliko pove o tem, kdo smo. Če dva potencialna partnerja ugotovita, da imata povsem različne okuse, na primer eden naroči najpreprostejšo jed, drugi pa želi poskusiti najbolj nenavadno kombinacijo, je to lahko namig, seveda pa ne nujno obsodba. Veliko pomembnejše od tega, katero jed imata najraje, je, kako se ob tej razliki pogovarjata. Ključno je, ali se spoštujeta ali obsojata,« poudarja Persico.
Dodaja, da je opozorilni znak, če nekdo že na prvih zmenkih kritizira partnerjeve prehranjevalne navade. To namreč kaže na pomanjkanje prilagodljivosti in določeno mero vzvišenosti.
Ko sta za mizo vegan in ljubitelj mesa
Kaj pa, če je eden od partnerjev vegetarijanec ali vegan, drugi pa zaprisežen ljubitelj mesa?
»Tu se vprašanje hitro premakne na občutljivejšo raven. Ne gre več samo za okus, temveč tudi za vrednote. Veganstvo je etična in okoljska izbira, povezana s spoštovanjem do živali. Tisti, ki jedo meso, pa to lahko počnejo zaradi družinske tradicije, kulturnih navad ali preprostih osebnih želja. Sobivanje ni lahko, ni pa nemogoče,« pojasnjuje Persico.
Obstajajo pari, pri katerih vsak brez težav sledi svojemu načinu prehranjevanja. Kuhata različne jedi, preizkušata alternative in še vedno jesta skupaj. Tudi tu je najpomembneje, kako se spopadata z razliko.
»Težave nastanejo, ko miza postane bojišče in prostor obsojanja. Če eden od partnerjev čuti potrebo, da drugega prepriča, ali pa mora nenehno braniti svoje izbire, je konflikt skoraj neizogiben. Brez strpnosti se lahko celo dva prepričana vegana spreta glede tega, katera znamka sojinega mleka je najbolj etična,« dodaja psihologinja.
Hujšanje je osebni projekt
Do napetosti v razmerju pogosto pride tudi, ko se en partner odloči hujšati ali živeti bolj zdravo.
Tisti, ki so na dieti, pogosto želijo, da bi tudi partner jedel »zdravo«, saj se tako lažje izognejo skušnjavam. Po drugi strani pa lahko partner, ki ni na dieti, bolj ali manj zavestno sabotira načrt hujšanja, ker si želi vrnitve v znano in udobno rutino. Takšna dinamika pa hitro vodi v frustracije in zamere.
»Potrebni so zdrava pamet, empatija in nekaj organizacijskih spretnosti. Vsak naj bo odgovoren za svoj krožnik. Doma lahko pripravita skupno osnovo, na primer zelenjavo in vir beljakovin, nato pa vsak obrok prilagodi svojim potrebam. V restavraciji naj vsak naroči, kar želi, brez sarkastičnih pripomb, jeze, očitkov ali posmehovanja,« svetuje strokovnjakinja.
Razlika v prehranjevalnih navadah lahko v razmerju predstavlja velik izziv, a vsekakor ni nujno vzrok za razhod. Če sta oba partnerja odprta, spoštljiva in pripravljena na prilagajanje, razlike niso več ovira, temveč priložnost, da pridobimo nove izkušnje.
Prirejeno po: jutarnji.hr