V javnosti se trenutno soočamo z nasprotujočimi si mnenji glede predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti. Predstavljamo pogled dr. Roberta Cvetka, predstojnika Katedre za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti.
Dr. Robert Cvetek, predstojnik Katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, je v oddaji Studio ob 17.00 povedal:
"Pri izobraževanju iz psihoterapije gledamo predvsem na to, koliko tega izobraževanja in usposabljanja je dejansko potekalo prav na področju psihoterapije. Zdravnik ima lahko izobrazbo iz anatomije, fiziologije, patofiziologije, farmakologije, kirurgije in tako naprej ... Ampak – ali vse to res prispeva k temu, da je dober psihoterapevt? Po raziskavah sodeč – ne.
Podobno velja za klinične psihologe – tudi oni nimajo osnovne zdravstvene izobrazbe, temveč le specializacijo. To, da nekateri psihoterapevtom očitajo, da nimajo zdravstvene izobrabe, je torej podobno, kot če bi za zdravnika zahtevali, da mora imeti pred tem še izobrazbo iz biologije, da bi lažje razumel določene procese. Nekako ni logično.
V zdravstvu že zdaj delujejo tudi ne-zdravstveni strokovnjaki: socialni delavci, specialni pedagogi, defektologi, psihologi. Tudi sam sem psiholog – in to ni zdravstvena izobrazba. Tako kot je psiholog vstopil v zdravstveni sistem, lahko vanj vstopi tudi psihoterapevt.
Poleg tega strokovnjak ne more biti vrhunski na dveh področjih hkrati. Danes se psihoterapija zelo hitro razvija in težko je slediti vsemu napredku. Zato je skoraj nemogoče hkrati slediti razvoju psihiatrije, klinične psihologije in psihoterapije. Edino smiselno je, da stremimo k strokovnosti in osredotočenosti. Duševno zdravje potrebuje specialiste – ne pa poklicnih dvoživk.
Na naši fakulteti imamo zelo obsežna izobraževanja. Prva stopnja zajema 5400 ur oziroma 2335 kontaktnih ur s področja zakonske in družinske terapije. Nato sledi druga stopnja – 3600 ur in 1035 kontaktnih, nato še dve leti izpopolnjevanja, z dvema dodatnima programoma, ki temeljita predvsem na praksi in superviziji.
Zato je govorjenje, da smo nestrokovni – kot to slišimo v medijih s strani kliničnih psihologov in psihiatrov – nepošteno. Nekateri celo trdijo, da smo nevarni. Mislim, da ta medijska vojna škodi vsem, pa si je res nismo želeli. A če te nenadoma začnejo tako napadati, moraš nekaj povedati tudi nazaj. Mislim, da je Stephen Hawking nekoč rekel: ‘Bolj kot neznanje je nevarna iluzija znanja.’"
Vir in celotna oddaja: prvi.rtvslo.si
