Najverjetneje vam je dobro znan stavek: "Dajva se kaj pogovarjat", ki ga ženske pogosto izrečejo moškim in ki marsikaterega moškega spravi v zadrego. Preprosto dejstvo, ki nekako drži, da se ženske v odnosih lažje, več in rajši pogovarjajo, ni zadosten razlog, da bi razumeli, zakaj ženske vedno znova in znova v tem vztrajajo.
Odnosi niso enostavni.
Zanje se je potrebno odločiti, v njih vztrajati tudi takrat, ko ni lahko, jih znati obdržati, imeti željo in potrebo spoznavati sebe in druge in ob tem rasti. Težko je pravzaprav zato, ker je vsak posameznik del medgeneracijskih zgodb svojih prednikov.
Človeka najbolj intenzivno oblikujejo in zaznamujejo vse nadaljnje odnose prav PRIMARNI ODNOSI, to so odnosi družine, iz katere izhaja. Osnovni pridobljeni vzorci predstavljajo težavo, da se v nadaljnjih odnosih ne znajdemo najbolje, dokler jih ne zmoremo prepoznati in na novo preoblikovati.
Pot do lepih, svobodnih in osrečujočih odnosov ni lahka!
Ob stalnem prepoznavanju samega sebe lahko bogati in raste odnos, še posebej najbolj intimen. Ženske imamo tukaj rahlo prednost. Narava je poskrbela, da ima ženska boljšo sposobnost za prepoznavanje in izražanje čutenj preko sočutja, intuicije in tenkočutnosti. To je ženski dano že z najlepšo in hkrati najzahtevnejšo nalogo v življenju - z materinstvom.
Ženska svojega še nerojenega otroka začuti že v svojem telesu, se z njim pogovarja, ve celo, kaj otrok čuti in kako mu je. Ko se otrok rodi in enako v kasnejših življenjskih obdobjih je mati tista, ki ve, kaj potrebuje celo takrat, ko še sam tega ne prepozna.
To globoko čutenje se pri ženski odraža v vseh ostalih odnosih, tudi ali še posebej v partnerskem. Zato ravno stavek: Dajva se kaj pogovarjat, ne sporoča zgolj želje po pogovoru kar tako. Je veliko več, je občutek, ki se je vzbudil nekje globoko in pove, da je v odnosu zmanjkalo bližine in je postal rutina.
Ženske želimo in potrebujemo čustva
Kaj je torej tisto, kar ženske tako močno in vedno znova zahtevamo, bolje rečeno ŽELIMO zato, ker ČUTIMO. Želimo in potrebujemo čustva, povezanost in iskrenost - vse IZRAŽENO z besedami. Tudi ženskam ni lahko izraziti svojih čustev in želja, kot na primer: Želim si več povezanosti, več bližine, pogrešam tebe in najine sproščene pogovore, kjer se lahko začutiva.
Tako izražanje zahteva dobršno mero zaupanja vase in varnosti v odnosu, gotovosti, da nas bo partner slišal, razumel in nas ne bo zavrnil. Zato je bolj varno in najbolj preprosto reči: Dajva se kaj pogovarjat.
Vzgoja dečkov je drugačna od vzgoje deklic.
Dečki morajo biti močnejši, ni željeno, da jokajo kar tako. Pričakuje se, da so hrabri, hitreje samostojni in suvereni. Tako jim starši in ostali sporočajo, da njihov čustveni svet sploh ni tako pomemben. Sporočilo, da v življenju lažje živiš, če čutiš manj, je veljalo večji del njihovega življenja. Sedaj pa v njihovo življenje vstopi ženska, ki to teorijo obrne na glavo, saj želi nežnega, sočutnega, pogovorljivega in čustveno globokega moškega. Pravo nasprotje!
Te kvalitete zahtevajo izražanje njegovega čustvenega sveta. Ni čudno, da je ob taki ženski moški v stiski in zelo zmeden, saj se še ne zaveda svojih primarnih vzorcev. Zato je jezen na žensko, ker kar naprej nekaj zahteva, se znova in znova želi pogovarjati, odpirati stvari, ki jih on ne bi. Na koncu obžaluje, da je v svoje življenje pripeljal žensko, ki je čisto preveč zahtevna zanj!
Moški zaznavajo svet logično. Stvari si želijo razločiti in za to potrebujejo dokaze. Ker so čustva nekaj, česar ne moremo razložiti logično in preprosto, so za moške včasih kar težko breme. Na prošnjo ženske: Dajva se malo pogovarjat, navadno odvrnejo: Ja... kar začni...s tem pa zopet prenesejo svojo čustveno odgovornost za odnos na žensko.
Ženska je tista, ki s svojim bogatim notranjim čustvenim svetom vzdržuje temperaturo odnosa. Če ji je znan njen notranji čustveni svet, bo njeno telo takoj sporočilo, če se v odnosu ne počuti najbolje, najbolj varno, željeno in upoštevano, da nekaj v odnosu ni v redu – da ni uglasitve, ni globine in predaje, čustev in bližine, torej globoke intime. Ženska je kot kompas, ki v odnosu pokaže, v katero smer morata v čustvenem smislu iti, kje se bosta izgubila, kje je varno in kje nevarno. S svojo senzitivnostjo in intuicijo ve, po kateri poti odnosa morata iti.
Če je odnos vsaj približno dovolj trden, bo prenesel, ko ženska reče: DOVOLJ JE! Želim več. Želim boljši odnos, želim več tebe in sebe v odnosu! V tem čustvenem pogledu pa je izjemno pomembno, da ji moški zna prisluhniti in ji pri tem slediti tako, da se tudi sam čustveno odzove!
Lidija Bašič Jančar, zakonska in družinska terapevtka, Študijsko raziskovalni center za družino
