Nova etiopska študija poziva k rekonceptualizaciji depresije, ki te ne bi več obravnavala samo kot individualno motnjo, temveč kot družbeno vprašanje, ki je globoko zakoreninjeno v duhovnem, kulturnem in ekonomskem kontekstu.
Nova študija, objavljena v International Journal of Social Psychiatry, izziva tradicionalne pristope in posege v duševno zdravje s preučevanjem globalnega duševnega zdravja, biopolitike in depresije v Etiopiji.
V študijo, ki jo je vodil Gojjam Limenih, so prek metode poglobljenih intervjujev zbrali pripovedi 20 posameznikov z diagnozo depresije. Pokazalo se je, da je njihovo simptomatiko vedno znova mogoče jasno povezati z biografskimi in kulturno ekosocialnimi konteksti.
Ko se zgodi življenje
Vsi udeleženci raziskve so bili mnenja, da so njihove težave z duševnim zdravjem povezane s socialno-ekonomskimi vprašanji in ne le z zdravstvenimi težavami, tako da so ekonomske in družinske izzive izrecno navajali tekom vodenih pogovor.
Ena udeleženka je tako povedala, kako težko je vzgajati otroke v enostarševski družini in da spopadanje s finančnimi težavami močno vpliva na njeno duševno zdravje:
"Sami vzgajate otroke, živite sami, to lahko povzroči brezup. Prej je bil mož ... potem, ko smo ga izgubili, sploh nisem več našla nikogar, ki bi mi na polju pomagal pri žetvi. Ko sem dala zemljo v najem, pa te niso pravilno obdelovali. To me tako jezi." - 32-letna udeleženka
Več žensk je depresijo pripisovalo pritiskom, da morajo skrbeti za svoje družine in živeti v skrajni revščini. Kot razlog za depresijo so najpogosteje omenjale prav revščino, še posebno vpliv, ki ga je ta imela na njihove otroke, vključno z zaskrbljenostjo, ali jih bodo lahko prehranile, pa tudi s skrbmi glede njihove prihodnosti in možnosti šolanja.
Ena udeleženka, ki je ovdovela, je povedala:
"Ujeta sem v nenehnih skrbeh in neprespanih nočeh za usodo svojih otrok in njihovo prihodnost. Imam dva otroka. Sem mati samohranilka, saj je njihov oče umrl pred dvema letoma. Moji dnevi so pogosto videti kot neusmiljena bitka, da zagotovim, da bo na naši mizi dovolj hrane. Predvsem pa me skrbi, kaj bi se lahko zgodilo, če bi se meni kaj zgodilo, saj se ne morejo obrniti na nikogar drugega. Ta nenehni boj mi močno obremenjuje srce in name meče senco žalosti." - 28-letna udeleženka
Veliko poročenih udeleženk pa je svojo duševno stisko pripisovalo tudi težavam v družini, predvsem nadzoru in nasilju moža ali drugih družinskih članov.
En od njih je tako pripovedovala.
"Mož me pogosto razjezi. Nadzoroval je vse moje imetje in počutila sem se kot ujetnica v svojem domu. Na lastnem posestvu nisem imel besede. Mislila sem, da je bolje umreti kot živeti tako, zato sem poskušala končati svoje življenje." - 37-letna udeleženka
Pripovedi moških udeležencev so se od ženskih nekoliko razlikovale.
Moški udeleženci so depresijo praviloma pripisovali občutkom neuspeha kljub trdemu delu, nezmožnosti preživljanja svojih družin in neugodnim primerjavam z drugimi, za katere so verjeli, da živijo bolje:
"Sem oče s tremi otroki in smo petčlanska družina. Kljub trdemu delu mi ne uspeva. Poskušal sem različne načine, da bi izboljšal svoje življenje in podprl svojo družino, vendar se vedno znova soočam z eno oviro za drugo. Sprašujem se, zakaj moje življenje ni tako kot življenje drugih. Zdi se mi, da nekateri ljudje dobro živijo, ne da bi za to trdo delali. Ta situacija me hkrati jezi in žalosti ..."
"Prizadetost od življenja"
Tematska analiza poglobljenih intervjujev je po mnenju avtorjev študije jasno pokazala naslednje:
"Izkušnje pacientov in predstave o depresiji so globoko prepletene s sociokulturnim, gospodarskim in duhovnim kontekstom Etiopije. Depresija je bila tam pogosto opisana kot stanje 'prizadetosti od življenja', ki odraža zapleteno medsebojno delovanje posameznikovih notranjih bojev in družbenih pritiskov. To, kako udeleženci študije razumejo biografsko specifične izzive, družbene pritiske in duševno počutje v kontekstu etiopskih kulturnih in verskih norm, jasno razkrivajo tudi v študijo vključeni citati pacientov."
Preberite si tudi:
- Po evolucijski biologiji depresija ni motnja, temveč prilagoditven mehanizem
- "Naša kultura je zdravilo za travmo," trdijo indijanski zdravilci
- Disociativne motnje v Indiji: zakaj so tako pogoste ravno pri ženskah?
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj