Aspergerjev sindom ne obstaja več kot samostojna diagnoza od leta 2013. To, čemur so prej rekli Asperger, strokovnjaki zdaj imenujejo blagi del motnje avtističnega spektra ali motnjo avtističnega spektra 1. stopnje.
Običajni znaki te mile oblike nevzrorazvojne motnje so težave v interakciji z drugimi, ponavljajoče se vedenje in strogo upoštevanje rutine.
Simptomi Aspergerjevega sindroma
Pri otroku z Aspergerjevim sindromom lahko opazite enega ali več naslednjih vzorcev vedenja:
- težave pri socialnih interakcijah in socialnem jeziku,
- slabo razumevanje čustev ali manjša izraznost obraza kot pri drugih,
- neuporaba ali nerazumevanje neverbalne komunikacije, kot so geste, govorica telesa in obrazna mimika,
- pogovori, ki se vrtijo le okoli njih ali točno določene teme,
- govor, ki zveni nenavadno, na primer monotono, visoko, tiho, glasno ali odsekano,
- intenzivna obsedenost z eno ali dvema specifičnima, ozkima tematikama,
- edinstvene manire, ponavljajoče se vedenje ali ponavljajoče se rutine,
- razburjenje ob majhnih spremembah v rutini,
- enostavno pomnjenje želenih informacij in dejstev,
- nerodni, neusklajeni gibi, vključno s težavami pri pisanju z roko,
- težave pri obvladovanju čustev, ki včasih vodijo do verbalnih ali vedenjskih izbruhov, samopoškodovalnega vedenja ali napadov besa,
- nerazumevanje čustev ali stališč drugih ljudi,
- preobčutljivost na svetlobo, zvoke in teksture.
Nekaj od te simptomatike bolj podrobno:
Hiperfokus. Mnogi ljudje so izjemno osredotočeni na ozko temo, ki jih zanima. Pri otrocih je to lahko vseobsegajoče zanimanje za stvari, kot so na primer vozni redi vlakov ali dinozavri. To zanimanje lahko spodbuja enostranske pogovore z vrstniki in odraslimi.
Težave pri prepoznavanju socialnih znakov. Osebe z Aspergerjevo motnjo se lahko ne zavedajo poskusov spremembe teme pogovora, kar je lahko eden od razlogov, zakaj imajo težave pri družabnih stikih. Težave imajo lahko tudi s tem, kdaj morajo na določenih mestih znižati glas.
Težave pri branju obrazne mimike ali telesne govorice. Veliko avtistov ima težave s prepoznavanjem in razumevanjem čustev drugih ljudi. Težko si razlagajo govorico telesa, izogibajo se očesnim stikom, govorijo monotono in kažejo malo obrazne mimike.
Težave z motoričnimi spretnostmi in koordinacijo. Nekaterim otrokom z Aspergerjevo motnjo so lahko osnovne motorične spretnosti, kot sta tek ali hoja, težavne. Morda jim primanjkuje koordinacije in imajo težave pri plezanju ali vožnji s kolesom.
Kako se obnašajo odrasli z Aspergerjevo motnjo?
Odrasli z Aspergerjevim sindromom pogosto ne prepoznajo verbalnih in neverbalnih znakov ali ne razumejo družbenih norm. Lahko na primer strmijo v druge, ne vzpostavljajo očesnega stika ali ne vedo, kaj pomeni osebni prostor. Njihov govor je lahko monoton in težko razumljiv. Manjkajo ton, višina glasu in naglas.
Kako vidijo svet ljudje z Aspergerjevo motnjo?
Ljudem z Aspergerjevim sindromom se svet lahko zdi zelo nepredvidljiv in kaotičen, saj imajo sami raje dnevno rutino, ki življenje naredi bolj predvidljivo. Morda želijo hoditi v šolo ali službo vedno po isti poti ali za zajtrk jesti popolnoma enako hrano.
Ali Aspergerja diagnosticirajo samo otrokom?
Veliko ljudem so motnjo diagnosticirali šele, ko so bili že odrasli. Ena takšnih je Susan Boyle, škotska pevka, ki so ji motnjo diagnosticirali šele pri 52 letih. Do takrat je verjela, da je žrtev možganskih poškodb, ki naj bi jih dobila ob rojstvu.
"Aspergerjeva bolezen me ne opredeljuje. To je stanje, s katerim moram živeti in se z njim spoprijeti, vendar se pri sebi počutim bolj sproščeno. Ljudje bodo zdaj bolje razumeli, kdo sem in zakaj počnem stvari, ki jih počnem." - Susan Boyle
Stroka opozarja na 'nevidno generacijo' starejših ljudi z avtizmom. Čeprav naj bi motnje avtističnega spektra praviloma diagnosticirali pri otrocih, pa je vsak peti, ki dobi to diagnozo, starejši od 60 let.
Asperger je običajno visokofunkcionalni avtizem
Nekateri avtisti imajo tako imenovani visokofunkcionalni avtizem, kar dejansko ni diagnoza. Visokofunkcionalni avtizem pomeni le, da potrebujejo manj podpore kot druge osebe z avtističnega spektra. V to kategorijo običajno spadajo osebe z Aspergerjevim sindromom.
Aspergerjeva sindrom običajno ne vključuje zaostankov v jezikovnih spretnostih ali kognitivnem razvoju, zato lahko ljudje na splošno sami opravljajo vsakodnevne dejavnosti, se izobražujejo v običajnih razredih in so povsem sposobni delovati v okviru običajnih zaposlitev.
"Mislim, da bo izkušnja vsakega posameznika nekoliko drugačna. Toda mislim, da zame socialni znaki niso bili intuitivni. Glede tega sem bil rigiden in nisem razumel ... Mislim, da so drugi nekako intuitivno razumeli ... kaj je bilo s čim mišljeno. Jaz pa sem stvari jemal zelo dobesedno, kot da so besede, kot so bile izrečene, pomenile točno to, kar so pomenile." - Elon Musk
V čem se Asperger razlikuje od avtizma?
Glavna razlika, ki Aspergerjev sindrom razlikuje od avtizma, je, da so osebe z Aspergerjem nagnjene k:
- blažjim simptomom avtizma,
- kažejo dobre jezikovne spretnosti brez jezikovnih zaostankov, morda
- potrebujejo zelo malo vsakodnevne podpore,
- diagnoza pa se neredko postavi šele pozneje v življenju.
"Nisem vedel, da Asperger sploh obstaja. Toda postal sem igralec, ki je k temu pristopil precej obrtniško. Moj oče je bil pek. Zase pa nikoli nisem bil prepričan, kaj za vraga sem." - Anthony Hopkins
Kaj povzroča Aspergerjev sindrom?
Vzrokov motenj avtističnega spektra ne poznamo, so pa strokovnjaki nakazali nekaj možnih dejavnikov, ki bi lahko prispevali k razvoju te nevrorazvojne motnje, vključno z genetiko in izpostavljenostjo okoljskim toksinom, kot so kemikalije ali virusi.
Diagnozo avtističnega sindroma pogosteje postavljajo dečkom. Kljub temu raziskava iz leta 2017 kaže, da veliko avtističnih deklic nikoli ne dobi prave diagnoze.
Problem dodatno zapletejo napačna diagnostika. Pri nekaterih osebah z avtističnaga spektra je bila pogosto najprej postavljena diagnoza motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD).
Kako se zdravi Aspergerjev sindrom?
Mnogi ljudje z motnjo avtističnega spektra, vključno z osebami z Aspergerjevim sindromom, avtizma ne štejejo za invalidnost ali motnjo. Nekateri izmed njih morda potrebujejo podporo v šoli, na delovnem mestu ali pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti, vendar podpora ni isto kot zdravljenje.
Zgodnja diagnoza lahko olajša pridobitev prave vrste podpore, ki lahko pomaga izboljšati socialne stike in vsakodnevno delovanje.
Pri podpori pri motnjah avtističnega spektra ni univerzalnega pristopa, ki bi ustrezal vsem. Različni ljudje imajo različne potrebe, kombinacija terapij in drugih pristopov pa lahko pomaga pri reševanju specifičnih izzivov vsake osebe.
Osebe z Aspergerjevo motnjo imajo seveda lahko tudi težave z duševnim zdravjem, kot sta anksioznost ali depresija, tako kot vsi drugi. Zdravljenje teh simptomov duševnega zdravja lahko pripomore k izboljšanju splošnega počutja.
Povzeto po Health Line, Nationwide Children in drugih virih.
Preberite si tudi:
- Kaj je avtizem, sindrom 'umikajočih se' otrok
- Empatija pri avtizmu: "Globoko in močno čutijo, samo pokazati ne znajo"
- Ali je avtizem ozdravljiv? Zaenkrat še ne, a bi se to lahko kmalu spremenilo
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj