Splav je za žensko travmatična izkušnja in ne glede na to, ali je želen ali ne, v njej pusti globoke rane in bolečino.
Tej bolečini se ni mogoče izogniti in nikoli zares ne mine. Čas po splavu je za žensko še posebej naporen, saj se v njej prebujajo zelo močna čustva, v katerih niha.
Poleg globoke žalosti, ki ji polni srce, ženske čutijo tudi krivdo za svojo odločitev ali to, da njihovo telo ni zmoglo donositi otroka. Čutijo sram, so otopele, hladne, ali pa se zapirajo vase. Vsaka od njih na svoj način predeluje svojo bolečino, pomembno pa je, da se pred njo ne zapira, ali od nje beži. Bolečina mora priti iz njenega telesa, saj bo drugače v njem ostala zaklenjena.
Povsem naravno je, da takrat veliko joka, telo pa na stisko reagira celo z napadi tesnobe ali panike, saj je v njem naloženo toliko stresa. Pogosto žensko preplavi tudi nemoč, obup, jeza nase ali druge, zaradi otopelosti in umikanja vase pa so ranljive tudi za depresijo. Misli jim pogosto bežijo k splavu, težko se zberejo ali s kakšnim vedenjem, ki zanje ni ravno koristno, premagujejo svojo stisko.
Čeprav se je nekaterim ženskam in mamicam takrat težko odpreti drugim ljudem, je to lahko zanje zdravilno. Tišina namreč onemogoči, da bi v globino izžalovale svojo izgubo. Zelo pomembno je, da v tem težkem času dobijo sočutno pomoč in razumevanje od svojega partnerja ali najbližjih.
Sočutje in iskrena, topla opora zdravita. V odnosih, v katerih doživijo povezanost, ljubezen in sočutje, se bodo njihova čustva sprostila. Bridkost bo počasi, iz meseca v mesec postajala manjša, četudi bolečina ne bo nikoli zares minila in bo hrepenenje po otroku lahko ostalo za vedno.
Vsem mamicam, ki se soočajo z izgubo svojega otroka, polagam na srce, da si poiščejo terapevtsko pomoč, kadar čutijo, da jih izguba presega. Ob sočutni opori ali skupini mamic, ki so šle čez podobno izkušnjo, bodo lažje sprejele to, kar se jim je zgodilo.
V njihovem srcu bo vedno prostor za tega malega, angelskega otroka, ta bo vedno del njih, del njihovega življenja. Čas, ki so ga imele z njim, je darilo, ki ga mamice začutijo v svojem srcu, ko najhujša bolečina enkrat mine.
Alenka Lanz, zakonska in družinska terapevtka
Iz članka: metropolitan.si
