Psihoterapevtka predstavlja preprosto tehniko počasnega gibanja in dihanja, s katero lahko v manj kot minuti umirite živčni sistem.
Mnogi poznamo občutek, ko nas dnevi, polni obveznosti, pripeljejo do utrujenosti in stresa. Zanimivo pa je, da se nemir pogosto nadaljuje tudi takrat, ko se tempo življenja nekoliko umiri. Po besedah psihoterapevtke Niro Feliciano je to povsem običajen odziv telesa.
Prav zato je v takšnih trenutkih koristno, da si zavestno vzamemo minuto za »ponastavitev« živčnega sistema.
Namenoma se začnite gibati počasneje
Ko je življenje zelo naporno, hitro dobimo občutek, da nas vse prehiteva. Prav zato je lahko ena najučinkovitejših stvari presenetljivo preprosta – upočasniti se.
»Ena od stvari, ki jih lahko naredimo, je, da se dobesedno začnemo gibati počasneje. Na primer, da namenoma upočasnimo korak med hojo,« pravi Feliciano.
Predlaga, da poskusite:
- hoditi nekoliko počasneje, po navdihu gibov tai čija,
- narediti nekaj počasnih, globokih vdihov,
- ali si čez dan ustvariti majhne »počasne rituale«, na primer vsako jutro prebrati poglavje knjige ali zvečer nekaj minut opazujete sončni zahod.
Zakaj to deluje?
Ko smo dlje časa pod stresom ali nenehno zaposleni, telo proizvaja več adrenalina. Ta hormon nam daje energijo, da lahko nadaljujemo z obveznostmi, vendar ima tudi svojo ceno.
Ko se delo končno umiri, telo adrenalina ne preneha proizvajati čez noč. Zato se lahko zgodi, da imamo končno prost trenutek, a se kljub temu počutimo napeti, nemirni ali celo tesnobni.
Počasno gibanje in umirjeno dihanje telesu pošljeta signal, da nevarnosti ni več, zato se lahko živčni sistem začne umirjati.
Preprosta dihalna vaja
Feliciano priporoča, da vajo izvajate predvsem v prehodnih trenutkih dneva – na primer, ko pridete domov iz službe ali ko opazite, da se tesnoba stopnjuje.
Vaja je zelo preprosta:
- Vdihujte 4 sekunde.
- Izdihujte 8 sekund.
- Cikel ponovite 10-krat.
Po besedah terapevtke lahko učinek občutite že po približno eni minuti.
»To začne ponastavljati vaš živčni sistem in učinek lahko občutite že v eni minuti,« pojasnjuje.
Namenoma počasnejši tempo ni koristen le za telo, temveč tudi za um. Omogoča nam, da lažje vadimo čuječnost in se bolj zavedamo trenutka, v katerem smo.
Terapevtka poudarja, da je včasih dovolj že 30 sekund, ko se zares ustavimo, ozremo okoli sebe in zavestno začutimo hvaležnost za trenutek – naj bo to med sprehodom v naravi, ob morju ali med opazovanjem sončnega zahoda. Takšni kratki trenutki prisotnosti lahko prispevajo k boljšemu čustvenemu in duševnemu počutju.
Vir: today.com