Obrambna vedenja niso napaka – so klic na pomoč. So način, kako protestiramo proti izgubi povezanosti.
Pri delu s pari v terapevtskem procesu znova in znova opažam isto temeljno resnico: vsak posameznik hrepeni po bližini, vendar je v določenih trenutkih ne zmore ne dati ne sprejeti. Vsi si želimo biti slišani, sprejeti in povezani, a kljub tej iskreni želji nas naši obrambni vzorci pogosto vodijo stran od tistega, kar v resnici potrebujemo.
Namesto pristne bližine se znajdemo v igrah umikanja, kritiziranja, očitanja, zasledovanja, užaljenosti … Vzorci, ki jih nezavedno ponavljamo, so pogosto prepleteni z notranjimi stavki, kot so: Ali me sploh vidiš? Zakaj se vedno umakneš? Zakaj sem spet sam/a v tem?
Ta obrambna vedenja niso napaka – so klic na pomoč. So način, kako protestiramo proti izgubi povezanosti. Pod jezo, obtoževanjem ali zapiranjem se pogosto skriva rana: bolečina osamljenosti, neslišanosti, zavrženosti. Gre za poskuse, da bi se drug drugega vendarle dotaknili – a pogosto zgrešimo, ker ostajamo na površju.
Dokler ostajamo v teh ponavljajočih se preigravanjih, je odnos naporen in izčrpavajoč. Ko pa si dovolimo pogledati globlje – v občutke ranljivosti, v hrepenenja in strahove, ki nas vodijo – se ustvari prostor za resnično zbližanje. Takrat se lahko zgodi premik. Ne čez noč in ne brez truda, temveč s potrpežljivostjo, sočutjem in iskreno željo, da drug drugega znova srečamo.
Pot iz nemoči in obupa vodi preko razumevanja. Ko se začnemo zares čutiti, lahko tudi drugače reagiramo. In prav takrat se lahko vzpostavi stik, ki pomirja, zdravi in povezuje – namesto da bi nas oddaljeval.
Vabljeni na delavnico z naslovom »Možnost izhoda iz napornega ciklanja v bolj mirno povezanost«, ki bo potekala v Ljubljani, 12. junija 2025.
Več informacij in prijave: info@sasagolob.si
Saša Golob, zakonska in družinska terapevtka
Več:
