Biti ženska v današnjem času je več kot izziv. Moderna ženska današnjega časa je lepa, zaželena, izobražena, ambiciozna, poslovno uspešna, zna skrbeti zase in za otroke, je dobra mati z urejenim domom. Na nek način zna vse sama, tako je nekako hkrati ženska in moški.
Želi ostati navidezna ženska, ki je lepa, seksapilna, popolno grajena, modno oblečena in obdana z plastmi ličil, ki ne dopustijo na plan še najmanjše napake. Ustreza normativom medijskega sveta, ob tem pa je še super uspešna na poslovnem področju in čudovita mati, ki si na koncu dneva s samokritiko tega in onega odganja misli, da bi začutila resnično sebe, kaj šele si dovolila priznati, da je resnično utrujena.
Od kod ta pritisk, biti kos vsemu; kjer in kadar koli?
Lahko bi rekli, da je ta nezavedna drža rezultat kolektivne travme, ki zajema zatiranje in poniževanje ženstvenosti čez stoletja in zato smo sedaj tukaj, kjer smo. Nosimo dediščino babic in prababic ter pra-prababic, ki so občutek ženske diskriminacije čutile na vseh nivojih svoje biti. Postale so super ženske, ki so se moški posesivnosti uprle z izničenjem moškosti navzven, navznotraj pa so jo zavzele za svojo.
Moški in ženska naj bi predstavljala dva pola ene celote, ki naj bi polarizirala drug drugega. Kot vemo, nosimo vsi v sebi oba pola (anima-animus), žal pri moderni ženski animus nosi vodilno vlogo, notranji pol ženskosti se zatira in razvija drugo polarnost.
Delno je že vidno, kako se odraža zatiranje ženstvenosti v posameznici. Pa poglejmo še podrobneje. Neodvisnost in enakopravnost je tisto, po čemer moderna feministka stremi, saj je nezavedni ranjen del še tako globoko zasidran v njej, da je strah pred ponovnim podjarmljenem in zatiranjem zelo glasen in kriči po moči, mogoče že malo po nadvladi. Zahodni svet ima tako ženske, ki so hkrati še moški in se skrivajo za vsemogočno žensko, ki jih ščiti pred grožnjo, ki na nek način več ne obstaja.
Resnično je, da smo morale stopiti čez svojo ženstvenost, jo skriti za oklep močne amazonke, ki se bori za svoje lastne pravice. Toda sedaj je čas, da ga tudi snamemo, saj grožnje več ni, vsaj v takšni obliki več ne. Če pogledamo statistike, so ženske veliko bolj samokritične do sebe in nezadovoljne same s seboj, nase postavljajo nemogoča merila, če jih uspejo vzdrževati, pa ta vodijo nedvomno v izgorelost ali druge psihosomatske bolezni.
Ranljivost, nežnost in ljubečnost ženske se globoko skriva v vsaki izmed nas. Prekrita je z dominantnostjo, željo po uspehu, ki bo končno zadovoljila potrebo po enakopravnosti z moškim. Tukaj se spomnim citata znanega psihologa; "Sreča je biti skrit, toda tragično je biti... nikoli najden" (Winnicott).
Ta nežen del ženske, ki je tako ranjen, se želi predati, želi bit negovan, občudovan in se prepustiti zaupanju, da bo zaščiten. Toda ravno te potrebe ženske vedno bolj skrivajo, ne upajo se predati, zaupati, so polne občutkov strahu in sramu, ki se je nalagal iz kolektivnih vzorcev in pa tudi iz osebnih zgodb, kjer jih moški lik ni uspel zaščititi.
Konflikt male deklice z očetom, ki ji ravno tega ni nudil, je osnovni temelj, ki ženski odvzema zaupanje v moškega. Kot vemo, živimo v generaciji odsotnih očetov, ki tudi, če bi želeli, niso morali posvetiti toliko časa svojim otrokom, kot bi bilo potrebno.
Enako močno vplivajo vzorci matere, ki zaničujejo moškega ali pa so v partnerskem odnosu odsotne in so svojo ženstvenost prav tako nekje zakopale. Potemtakem je mali deklici in potem punci zelo težko integrirati sliko ženske v sebi in nasploh zelo težko začutiti kvalitete čutne ženstvenosti. Vedno je nekakšna igra med tem, koliko ženstvenosti pokazati in koliko je skriti.
Ne krivimo moških ali mam, toda del odgovornosti je na njihovih ramenih. Tudi mame so lahko razlog, saj niso predelale lastnih konfliktov ali medgeneracijskih travm in jih tako prenesle na svojo hčer. Vsekakor je pomembno, da ozavestite svojo lastno zgodbo in družbeno-kulturno okolje, v katerem ste odraščali in živite ter tako najdete pot do teh konfliktov, strahov, ki vam ne dopustijo zaupati v to, da svojo notranjo žensko osvobodite.
V starih kulturah Grčije, Rima in krščanstva je bila ženska definirana skozi moškega, ki ga je imela ob sebi. Če pogledamo zgodbo Adama in Eve, je bila ustvarjena Eva samo zato, da bo služila Adamu – in celo njen nastanek je opisan tako, da je nastala iz delčka njega.
Razvrednotenje torej sega daleč v naš kulturno-družbeni krog. Toda časi so drugačni in tudi moški so drugačni. Zapiranje vase in skrivanje svoje lepote, čutne ženske za "možačo" ki ne rabi nobenega "dedca", da se ima v redu, ni potrebno, saj z zapiranjem ženskosti v sebi izgublja tudi delček sebe. Če prisluhnem moškim v današnjih časih, si tudi oni želijo in iščejo tisto nežno, ljubeče bitje, ki ne tekmuje z njimi, temveč se jim prepusti.
Kako vzpostaviti stik s svojo žensko čutnostjo, je izziv. Lahko bi rekli, da je proces vsake ženske k resnično sebi. Dovolite si priti v stik s seboj in s to tematiko, raziskujte, kaj se dogaja v vas, koliko si dovolite razkriti svojo nežnost, svojo željo po občudovanju kot ženska in ne kot seksualni objekt, koliko se zmorete predati moškemu, koliko mu zaupate in se mu resnično dovolite prepustiti.
Dovolite si povezati z vašim ženski čutnim instinktom, začutite svojo potrebo, da želite moškim pokazati vaš najbolj ranljivejši del, da ga zaščiti in vam pričara občutek varnosti, po katerem že tako dolgo hlepite. Če pri tem zaznate veliko odpora, ali se vam zdi celo nepredstavljivo, se v ozadju tega lahko skriva kakšen bolj globlji konflikt z moškim likom, družinsko dinamiko ali pa ste celo v partnerskem odnosu, ki ponavlja "zgodovinski vzorec" ponižanja in razvrednotenja ženstvenosti.
Pogosto vzorce iz primarne družine ponavljamo v partnerskih odnosih, tam gre za veliko vzajemnost; to, kar nezavedno poznamo, to tudi nezavedno privlačimo. Zato je prvotnega pomena, da se spet uskladite s svojim ženskim polom, ozavestite travme, konflikte z moškimi ali mamo, tako boste spremenili vaš odnos na nezavedni ravni ter ženske spet zaupale moškemu, ki je v osnovi vaš zaščitnik in ne sovražnik in ga zato ne boste rabile igrati same.
Eva Kokol
Psihoterapevtka, spezializantka psihoanalitične psihoterapije/ dipl.iz psihoterapevtskih znanosti
- Preberite si še: MEDGENERACIJSKE TRAVME: Ste podedovali čustveno travmo od svojih prednikov? In kako prekiniti vzorec?