Ljubezen je osnova vsakega čustvenega odnosa, vendar ali je dovolj za zakon ali živimo v iluziji?
Verjamemo, da je dovolj najti pravo osebo, ki jo bomo ljubili tako močno, kot ona ljubi nas, da bi bili trajno srečni. Tako kot v pravljicah: "Srečno sta živela do konca svojih dni", brez pojasnila, kako in zakaj jima je to uspelo.
Ljudje pogosto verjamejo, da je ljubezen mogočna sila, ki lahko spremeni osebo, jo ozdravi, pospeši njen čustveni razvoj in jo motivira za dejanja, ki jih sicer ne bi storila. Iz tega izhaja tudi prepričanje, da bo oseba, ki ljubi, naredila vse, da se prilagodi partnerju in ostane v ljubezenskem odnosu.
Z drugimi besedami, razlike niso pomembne – pomembno je le, da se močno ljubita in vse bo v redu. V resnici pa ni tako: razlike so pomembne in ljubezen ni dovolj.
- Preberite si še: Denis Avdić o psihoterapiji: "Včasih se znajdeš na dnu in iz tega preprosto ne moreš sam"
KLJUČNE RAZLIKE IN NJIHOVA VLOGA V ODNOSU
Najpomembnejše so tiste razlike med ljudmi, ki se ljubijo, ki se nanašajo na njihovo predstavo o tem, kako bi moral delovati partnerski odnos ali zakon. Vsak človek ima svojo idejo o tem, kako bi moral delovati on sam in kako bi se moral obnašati njegov partner. To imenujemo koncept odnosa.
Ko se vedenje partnerja ne ujema s pričakovanim konceptom ljubezenskega razmerja, začne oseba dvomiti v odnos in se spraševati, ali je ljubezen dovolj. Zmedena je, saj partner trdi, da jo ljubi, vendar se obnaša v nasprotju s tem, kako naj bi se ljubeča oseba obnašala. Zato protestira, se jezi in od partnerja zahteva spremembo njegovega vedenja.
Če se partner prilagodi in ustvari občutek, da odnos poteka tako, kot si oseba želi, se ta znova počuti ljubljeno in udobno v zvezi. Toda težava je v tem, da ima tudi partner svoj koncept ljubezni, ki se razlikuje od njenega. Tako lahko oba z enakim upravičenjem zahtevata spremembe vedenja, kar povzroča konflikt in napetosti v odnosu.
LJUBEZEN NI DOVOLJ – POMEBNA JE USKLAJENOST
Večja kot je ljubezen, bolj motijo razlike v predstavah o partnerskem odnosu. Namesto da bi ljubezen pomagala pri umirjanju razmer, pogosto še dodatno okrepi neskladja. Nestabilni odnosi postanejo izčrpavajoči, saj se partnerji znajdejo v začaranem krogu izmenjujočih se obdobij stabilnosti in nestabilnosti. Ko se zveza konča, ni zato, ker bi se nehala ljubiti, ampak ker ne zmoreta ustvariti stabilnega in zadovoljivega odnosa.
Partnerska terapija pogosto razkrije, da kljub močni ljubezni razlike v pričakovanjih preprečujejo oblikovanje kakovostnega in trajnega razmerja. Terapevt parom pomaga prepoznati razlike in jih preseči, kar omogoča boljše razumevanje in povezovanje.
KAKO SE IZOGNITI TEŽAVAM PRI IZBIRI PARTNERJA?
Takšnih težav bi bilo veliko manj, če bi ljudje pri izbiri partnerja upoštevali tudi njegovo predstavo o ljubezenskem razmerju. Pomembno je vedeti, kakšno zvezo želimo in preveriti, ali je partnerjeva vizija podobna naši. Če so koncepti nezdružljivi, ne glede na strast, privlačnost in ljubezen, dolgoročna stabilna zveza ni mogoča.
SREČNO DO KONCA ŽIVLJENJA – MIT ALI RESNICA?
Večina ljudi ne ločuje ljubezni od ljubezenskega odnosa. Pod vplivom medijev verjamemo v mit, da je velika ljubezen dovolj za srečno življenje. Predstavljamo si, da bo vse rešila močna čustvena povezanost, podobno kot v pravljicah, kjer se ne pojasni, kako par ohranja srečo.
Če znamo ločiti ljubezen od odnosa in osebo od njenega koncepta zveze, lažje oblikujemo stabilen in izpolnjujoč partnerski odnos. Za dolgotrajno zvezo ni dovolj le močna privlačnost ali želja po resnem odnosu – ključnega pomena je, da si oba želita enak tip ljubezenskega razmerja.
Vir: stil.kurir.rs
