Joga je beseda, ki jo danes slišimo v različnih povezavah. Joga za hujšanje, joga za ženske, joga za športnike, za suhe, za debele, za tako ali drugače usmerjene ...
Vse te priponke, ki jih je joga pridobila v zadnjih letih, so v glavnem posledica tega, da želi urejen, zahodnjaški um stvari v glavi sortirati v najrazličnejše predalčke. Bistvo joge seveda ni v tem, da bi z njo shujšali, niti v tem, da bi bili lepi in večno mladi!
Joga je umiritev odvečnih miselnih vsebin. Joga je stanje in je hkrati proces.
Proces joge je uporaba različnih orodij umiritve miselnega toka, da bi se srečali s tisto esenco sebe, ki ni obarvana z identifikacijo s svojim telesom, mislijo ali občutkom. Lahko bi rekli, da je joga proces, ki nas pelje proti bolj subtilnemu doživljanju sveta, katerega del smo.
Različne poti joge uporabljajo različne pristope. Tisto, kar danes najpogosteje definiramo kot joga, je praksa asan, različnih tehnik diha in metod sproščanja in osredinjanja. Pot predaje osebnemu idealu, videti stvari take, kot so, je tudi ena možnih poti joge. Delovanje po najboljših močeh, brez prelepljenosti na svoje početje, le volja, da vse storimo najbolje, kot lahko, je joga.
Kaj z jogo pridobimo in česa ne, je seveda pogojeno z našo prakso. Če bo del naše prakse vseboval telesne položaje, bomo vsekakor pridobili nekaj moči in gibljivosti. Če bo naša praksa usmerjena v učinkovito sproščanje telesa in uma, bomo pridobili bolj zdravo telo in več miru.
Joga je umiritev miselnih vsebin. Torej je vse, kar bomo s prakso joge dosegli, le stranskega pomena. Pot joge se dobro začne takrat, ko se um umiri. In vsa orodja joge skrbijo za to, da se približamo popolni osredotočenosti. Tam se pravzaprav raziskovanje joge začne ...
Joga in pisarna
Naslov članka mi predstavlja velik izziv. Čeprav so lepe slike pika na i vsakega članka, je moja naloga v tem sestavku povedati, da joga niso položaji na slikicah.
In če boste tole prebrali, se morda zamislili, poskusili eno ali dve od predlaganih vaj in vas bo pri tem le zanimalo, kako se pretegniti, ste zgrešili idejo tega zapisa. Če pa boste za trenutek le zaprli oči in pogledali, kako se počutite, boste bližje jogi.
Ne glede na delovno okolje, v katerem nas je večina toliko in toliko ur na teden, je osredotočenost na delo ključ do napredovanja po poti lastne evolucije. Ponavljajoči se gibi povzročijo bolj rutinsko izvajanje teh in naš um tako dobi priložnost, da v času, ko naj bi nekaj počeli, leti naokoli.
Tako je seveda kakovost izvedbe našega dela manjša, kot bi bila, če bi nas naše početje iskreno zanimalo in bi mu posvečali vso svojo pozornost.
Sledi zaporedje, ki ga je smiselno v svoj vsakdanjik vključiti, če med dnevom veliko sedite.
Kako se sprostiti v nekaj minutah?
Odložite svoje delo, zaprite oči. Opazujte, kako se počutite, opazujte, ali so prisotne napetosti v telesu. Opazujte svoj dih. Opazujte, koliko misli je v vaši glavi.
Naredite res dolg izdih in pustite, da telo vdihne samo od sebe. Ne silite telesa k podaljšanemu vdihu, ko se gibanje zraka v vas ustavi, počasi preidite v dolg, globok izdih. Bodite pozorni, da bodo izdihi res izvedeni do konca in umirjeno, pustite, da vdihi brez sile vstopajo.
Morda bo potrebnih le nekaj dolgih izdihov in opazili boste spremembe v polnosti svojih misli.
Če je to zadostovalo in se vam zdi, da se z lahkoto osredotočite nazaj na svoje delo, potem je bilo to vse, kar ste potrebovali.
Če čutite od daljšega sedenja napetosti v telesu, še naprej izvajajte zaporedje, prikazano na slikah. Z izvajanjem predpisanega zaporedja se boste lahko dokaj hitro sprostili in razbremenili napetosti v vratu in predelu med lopaticami.
Naprej-nazaj
Sedite vzravnano. Zaprite oči, umirite telo, sprostite dih. Med izdihom kontrolirano spuščajte brado proti grodnici, med vdihom jo počasi dvigujte. Pozorni bodite na gibanje vratu, naj poteka nežno in z zavedanjem. Miselno sledite gibom hrbtenice, vretence za vretencem, pri izdihu navzdol, pri vdihu od spodaj navzgor. Ko končate, sedite v vzravnan položaj.
Levo-desno
Sedite vzravnano. Zaprite oči, umirite telo, sprostite dih. Ob izdihu glavo z ušesom nagnite proti enemu ramenu, z vdihom glavo poravnate v sredino. Z izdihom jo peljete v drugo smer. Ponovite po občutku. Hitrost giba naj sledi dihu, in ne obratno. Ko končate, sedite v vzravnan položaj.
Levo-desno, rotacija vratu
Zaprite oči, umirite telo, sprostite dih. Zamislite si, da je hrbtenica os, okoli katere želite zasukati svoj obraz. Z izdihom obraz obrnite v eno smer, z vdihom potujete nazaj proti sredini in z izdihom obraz obrnite še v drugo smer. Ponovite po občutku.
Ko končate, sedite v vzravnan položaj. Opazujte občutke telesa. Opazujte, kako teče dih. Opazujte, koliko misli se podi po vaši glavi ...
Vsaka praksa je edinstvena. Kvalitete ne moremo izmeriti tako, da bi preverili, ali se je vaša gibljivost vratu kaj povečala. Kvaliteto prakse boste zaznali le vi. Če bo vaš dih mirnejši, ko boste odprli oči, če se boste lažje posvetili temu, kar počnete, potem razumete, o čem sem pisal.
Robert Hönn, www.jogado.com
- Preberite še: Joga v pisarni, 2. del