Včasih vztrajamo v določenih odnosih kljub temu, da nas ne osrečujejo. To lahko počnemo zavedno ali nezavedno, v vsakem primeru pa imamo svoj razlog.
Najpogosteje vztrajamo v partnerskih odnosih, včasih pa vztrajamo tudi v odnosih z družinskimi člani, prijatelji, sodelavci in drugimi osebami v našem življenju.
Tukaj je 12 najpogostejših razlogov, zakaj to počnemo:
- Strah pred samoto: "Raje sem v nesrečnem odnosu, kakor da bi bil/-a sam/-a."
- Usmiljenje: "Z odhodom si ne želim prizadeti druge osebe."
- Finančni razlogi: "Od osebe sem finančno odvisen/-a."
- Obveznost: "Morava ostati skupaj zaradi otrok/družine."
- Pomanjkanje zaupanja vase: "Bojim se postaviti meje."
- Minimiziranje težav: "Saj odnos ni dovolj slab, da bi odšel/-a."
- Sram: "Nerodno mi je oditi, saj to dojemam kot poraz."
- Negativna temeljna prepričanja: "Srečni odnosi ne obstajajo, ne zaslužim si boljšega, včasih moramo malo potrpeti."
- Upanje v spremembo: "Oseba se bo spremenila in me začela tretirati drugače."
- Odgovornost: "Moja dolžnost je pomagati drugi osebi in ji stati ob strani."
- Odvisnost: "Ne vem, kako naj se znajdem brez te osebe."
- Znana dinamika: "Že z družino sem imel/-a tak odnos, zato je to tisto, kar poznam, dojemam kot ljubezen in predstavlja mojo cono udobja."
Ne glede na razlog, pa je pomembno ozavestiti, da smo sami odgovorni za odnose, v katerih smo. Vedno sami predstavljamo polovico odnosa. Če je odnos nezadovoljujoč, je to tudi naša odgovornost. Nikoli ni za vse odgovorna druga oseba.
Prevzemite svoj del odgovornosti, pričnite spreminjati sebe in odnosi se bodo spremenili!
Prirejeno po: dr. Susanne Wolf
- Preberite si še: Kdo so NEVARNI ljudje? Prepoznajte jih po teh znakih