Ste že doživeli izgubo živalskega prijatelja? Tisti, ki ste, veste, da je izguba enako boleča, kot če izgubite drago osebo. Vsakdo se tudi verjetno strinja, da je njihov čas na Zemlji prekratek, a zato toliko bolj dragocen. Tu je nekaj stvari, ki jih mora prebrati vsakdo, ki je kdaj izgubil štirinožnega prijatelja.
Kaj bi nam želeli povedati naši živalski sopotniki v onostranstvu?
1. Izbrali so si vas za svojo družino
Tako kot smo si ljudje izbrali svoje starše, preden smo se reinkarnirali na Zemljo, podobno si tudi živali izberejo svoje človeške družine. Vas so si izbrali zato, ker so vam želeli nekaj dati ter ker so vedeli, da lahko tudi vi njim ponudite, kar lahko – veselje in udobje. Želijo vedeti, da ste bili popoln "starš", čeprav vas morda navdajajo občutki krivde.
2. Želijo vas videti srečne
Razumejo vašo žalost, da je ta del procesa žalovanja, a si tega ne želijo. Spomnite se, kako so za časa življenje prišli in se stisnili v naročje, sedli poleg (ali na) vas, potiskali smrčke, kadar ste bili žalostni? Želeli so si, da bi bili srečni in to si še vedno želijo tudi danes kot duše, ki so še vedno del vašega življenja, pa čeprav niso fizično poleg vas. Ne želijo, da vam njihov odhod povzroča bolečino, temveč, da ste hvaležni in radostni za vse trenutke, ki ste jih preživeli skupaj. Čas, ki ste ga preživeli skupaj si zasluži nasmehe in praznovanje!
3. Še vedno so z vami
Oh, še zdaleč niste sami. Niso odšli za vedno, le iz fizičnega sveta – še vedno so ob vas v svetu duš. Saj tako ali tako niste imeli radi njihovega kožuščka (no, malo že), temveč njihovo dušo in osebnost, ki vas je vedno znova razveseljevala. Še vedno vas obiskujejo, se stiskajo k vam, skočijo na kavč, se vam pridružijo na sprehodu, da so lahko z vami, če si želite. Svet duš ni nekje daleč stran. Le povabite jih, naj se vam pridružijo, če želijo.
4. Nočejo, da karkoli obžalujete
Ob smrti lastniki običajno obžalujejo in se sprašujejo, kaj bi lahko naredili drugače, da bi morda lahko bolje skrbeli ali omogočili drugačno slovo. Vaši ljubljenčki želijo, da veste, da je prav vse v redu. Da odidejo ob določenem času, je bila tudi njihova odločitev.
5. Radi so vas imeli – bolj kot sebe
Vedo, da ste jih imeli neizmerno radi, hvaležni so za vse, kar ste jim nudili. Za vse jedi, sprehode, igre, božanja in veselja. Tudi oni so gojili čustva, za vas ste bili vi njihov svet. In še vedno ste.
Naj bo vaša medsebojna in brezpogojna ljubezen večna.
*Sledeče točke veljajo za vse skrbnike, ki so lepo skrbeli za živali. Vemo, da vsi tega žal ne počnejo. Denimo psi, ki so bili primorani celo življenje preživeti privezani nekje zunaj ali osamljeni v majhnem pesjaku, morda niso takšnega mnenja. Če pa smo jim omogočili lepo življenje skupaj z nami, potem vse zgoraj našteto zagotovo drži.
- Preberite še: Pogovor z dušo odhajajočega psička
Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić