V življenju mi je oče zapustil pomembne lekcije, ki mi izjemno koristijo še danes.
Moj oče je bil zelo poseben človek. Vse je navduševal s svojo hvaležno miselnostjo in optimističnim pogledom na svet.
Tudi med borbo s težko boleznijo je ohranjal hvaležnost. Medtem ko si nihče od nas ni mogel predstavljati življenja brez svojega očeta, mentorja, heroja, zakonca, brata, strica ali prijatelja, je on ostajal miren.
Ko je odšel, sem takoj začutila paniko. Imela sem občutek, da mi ni odgovoril na vsa vprašanja. O preteklosti. O tem, kako manevrirati skozi prihodnost.
Je smiselno vzeti kredit na hipoteko? Hišo obnovimo zdaj, nikoli ali čez nekaj let? Ali je dobro, da svojega otroka vzamemo iz šole in gremo na družinsko avanturo?
Vem, da bi moj oče te stvari vedel.
Kljub bolečini, ki jo še zdaj nosim ob izgubi, sem spoznala, da mi je oče zapustil nekaj izjemno pomembnega; name je predal zlata pravila, s pomočjo katerih si lahko v resnici odgovorim na vsa vprašanja in dileme, ki se bodo v življenju pojavile.
1. Štej svoje blagoslove, ne svojih težav.
To je veliko lažje reči, kakor storiti. Toda vsi lahko najdemo nekaj, zaradi česar smo veseli.
Moj oče je v zadnjem mesecu življenja prestal globoke bolečine. Mučno je bilo opazovati, kako trpi in kako se njegovo stanje slabša.
Še 10 dni pred svojim zadnjim dnem se spomnim, da mi je dejal: "Če ne bi zbolel, zdaj ne bi toliko časa preživljal s svojo družino."
Njegov pogumni pogled na svet me navdihuje, da tudi sama na svet gledam drugače. Namesto da razmišljam, česa nimam, se osredotočam na vse dobro v svojem življenju.
2. Ne spreminjaj drugih ljudi.
Leta in leta sem svojo najmlajšo hči skušala oblikovati v osebo, za katero sem mislila, da bo najboljša. Čeprav je bila introvertirana, sem organizirala zabave in druženja zanjo. Odgovarjala sem v njenem imenu. Popravljala sem njeno "napačno vedenje".
Nekoč mi je oče rekel: "Ovce ne moreš naučiti lajati". Velikokrat pomislim na to, ne samo pri vzgoji otrok.
Ljudje smo to, kar so. Zakaj bi jih skušali na silo spreminjati? Naša naloga je, da druge okoli sebe sprejmemo takšne, kakršne so - sploh, ko se gre za naše otroke. Njihova naloga ni, da ustrezajo nam, temveč da postanejo skladni s svojim bistvom.
3. Preden burno reagiraš, prespi.
To pravilo me je neštetokrat rešilo sploh v moji karieri. Včasih se mi je dogajalo, da sem v jezi poslala burna e-sporočila ali da sem poklicala na javno upravo in se znesla nad njimi, ko mi niso uredili ustreznih dokumentov.
Ko sem očetu o takih dogodkih pripovedovala, mi je rekel: "Predstavljaj si, da je tvoje sporočilo natisnjeno na naslovnici časopisa. Si ga napisala dovolj racionalno? Si pustila prostor za kritično razmišljanje?"
Njegov nasvet mi je velikokrat pomagal in me opomnil, da mi ni vedno treba burno reagirati, ter da lahko stvari rešim bolje, če si vzamem nekaj časa za razmislek.
4. Nič iz preteklosti te ne more zadrževati, če tega ne dovoliš.
Moj oče ni imel najlepše preteklosti. Kot mlad je bil zlorabljen s strani enega od družinskih članov. Svoje travme dolgo let ni razrešil, dokler se njegova bolečina ni zrušila na vse nas.
Ko sem imela približno 18 let, smo se z družino znašli v groznem obdobju. Prepričana sem bila, da je očeta njegova travma tako zelo zaznamovala, da si nikoli ne bo opomogel. Mislila sem, da se bosta moja starša ločila in da očeta ne bo več v mojem življenju.
V resnici pa se je moj oče iz dneva v dan trudil postati boljši človek. Začel je brskati po svoji preteklosti, razreševal bolečino in se boril za to, da naša družina ostane skupaj. Preprosto ni dovolil, da bi njegova preteklost opredelila njegovo življenje.
V sebi je poiskal notranjo moč in se osvobodil vsega, kar se mu je zgodilo. Kmalu je začel pomagati tudi drugim ljudem, ki so imeli podobne izkušnje.
Če nam poglavje, ki smo ga napisali, ni všeč, lahko začnemo novo. Lahko se odločimo, da svojo bolečino razrešimo in si omogočimo boljše življenje. Ni nam treba ostati v vlogi žrtve.
5. Govori resnico.
Večkrat sem se znašla na pomembnih prelomnicah v življenju, ko nisem bila prepričana, kaj naj storim. Spomnim se, da sem očeta večkrat vprašala: "Kaj naj rečem tej osebi?"
Njegov odgovor je bil vedno enak: "Samo povej resnico."
Ta nasvet se je že večkrat izkazal kot odličen in očetovih besed se še vedno pogosto spomnim takrat, ko sem v novih situacijah in ne vem točno, kaj storiti.
S tem, ko drugim po resnici povemo, kaj mislimo, sporočamo, da smo iskreni in prizemljeni, obenem pa ostajamo zvesti sebi.
6. Če se oklepaš starega, ne moreš napredovati.
Težko se je posloviti od starega in udobnega ter se podati v neznano. A dokler smo v coni udobja, tudi ne moremo napredovati.
Moj oče me je vedno znova spodbujal, da v življenju tvegam. Da si drznem podati na novo pot in slediti tistemu, v kar verjamem.
Tveganje me je do sedaj v življenju pripeljalo do boljših odnosov, boljše stanovanjske situacije, čudovitih odnosov in izjemne družine. Za vedno bom hvaležna, da me je že od malih nog nekdo spodbujal k temu, da ne ostajam v coni udobja.
7. Ne čakaj na pogreb, da nekomu poveš, koliko ti pomeni.
Moj oče je vedno živel polno življenje. Skozi leta je izgubil prijatelje, družinske člane, sodelavce. Seveda vsaka izguba prinese določeno bolečino, a moj oče je vsakemu dal vedeti, da ga ceni.
Redno se je trudil za svoje bližnje, organiziral druženja in zabave. Tako se je povezoval, krepil odnose ter prav vsakemu pokazal, koliko mu pomeni.
Prepričana sem, da bi moj oče danes bil ponosen, ko bi videl, kako globoko v misli so se mi usidrale njegove lekcije. Ko hodim skozi življenje imam tako občutek, da mi še vedno pomaga in me usmerja na moji poti.
Prirejeno po: TinyBuddha
POGLEJTE SI TUDI PODKAST, V KATEREM SMO GOVORILI O NAŠIH ODNOSIH IN ZAKAJ IMAMO TEŽAVE V NJIH:
- Preberite si še: Kaj pomeni, če razbiješ kozarec?