Kot starši si prizadevamo nuditi podporo in varnost svojim otrokom, a včasih, ne da bi se tega zavedali, prestopimo mejo v soodvisnost.
Soodvisnost v odnosu med staršem in otrokom je lahko subtilna, pogosto prikrita kot skrb in pozornost. Zgodi se, ko starši postanejo preveč vpleteni v težave ali čustva svojih otrok, do te mere, da to začne vplivati na njihova lastna življenja.
Tukaj je 8 subtilnih znakov, na katere morate biti pozorni, če ste starš. In ne pozabite, zavedanje je prvi korak k pozitivnim spremembam.
1. Pretirana vpletenost v otrokovo življenje
Pretirana vpletenost se lahko kaže kot nenehna potreba po poznavanju vseh podrobnosti otrokovega življenja, od šolskih dejavnosti do družabnih krogov. Po mnenju psihologije je to lahko znak soodvisnosti. In čeprav se zdi, kot da jih ščitimo pred svetom, lahko dejansko zaviramo njihovo rast.
Takrat otrokovo življenje začne narekovati vaše, namesto da bi živeli vzporedni življenji, ki se podpirata in bogatita. Pomembno je, da otrokom damo prostor, da rastejo in delajo napake. Kot starši pa je ključno, da jim omogočimo raziskovanje na lastno pobudo, medtem ko jih opazujemo s strani in smo vedno tam za njih, ko nas potrebujejo.
2. Njihova sreča je odvisna od otrokovega uspeha
Uspehe svojih otrok bi morali praznovati, vendar njihovi neuspehi ne bi smeli določati našega počutja. Pomembno je, da se zavedamo, da so otroci ločene osebe s svojo lastno potjo. Njihovi uspehi in neuspehi so njihovi, ne naši.
3. Težave pri postavljanju meja
Postavljanje meja je ključnega pomena za ohranjanje zdravega odnosa med starši in otroki. Vendar je za soodvisne starše to lahko izziv. Raziskave kažejo, da se soodvisni starši pogosto soočajo s težavami pri postavljanju in vzdrževanju meja s svojimi otroki. Morda nenehno žrtvujejo svoje potrebe za potrebe otroka ali pa jim je težko reči ne, tudi ko je to potrebno.
Ključ je v razumevanju, da meje niso omejitve, ampak smernice, ki ustvarjajo varno in spoštljivo okolje za starše in otroke. Omogočajo otrokom, da postopoma postajajo samostojni in odgovorni, medtem ko starši ohranjajo svoj osebni prostor in identiteto.
4. Počutijo se odgovorni za otrokova čustva
Soodvisni starši se počutijo dolžni 'popraviti' vsako negativno čustvo, ki ga otrok doživlja. Lahko se počutijo pretirano krivi, ko je otrok razburjen ali razočaran, tudi če je situacija izven njihovega nadzora.
Pomembno je, da otroci občutijo razpon vseh čustev in se naučijo, kako jih samostojno obvladovati. Namesto da poskušamo rešiti vsak problem zanje, jih lahko vodimo pri obvladovanju lastnih čustev. To ne le pomaga pri njihovem čustvenem razvoju, ampak tudi ohranja bolj zdrav odnos med starši in otroki.
5. Težko se spopadajo z otrokovo samostojnostjo
Morda jim je težko sprejeti, da otrok lahko samostojno opravlja stvari, pogosto se vmešavajo brez povabila ali pa ne želijo otroku dati odgovornosti. Pomembno je, da se zavedamo, da odraščanje otrok ne pomeni, da jih izgubljamo. Namesto tega gre za to, da pridobijo samozavest in veščine, ki jih potrebujejo za uspešno življenje.
Njihova samostojnost je dokaz našega dobrega starševstva, znak, da smo jim dali orodja, ki jih potrebujejo za samostojno navigacijo po svetu. In na to bi morali biti ponosni.
6. Pogosto se počutijo necenjene
To občutje je pogosto pri soodvisnih starših. Toliko so vložili v svoje otroke, da začnejo iskati potrditve in hvaležnost za svoj trud. Ko tega priznanja ne dobijo ali otroci ne izpolnjuje njihovih pričakovanj, se lahko počutijo podcenjene ali neljubljene.
Pomembno je, da se zavedamo, da naši otroci niso vedno opremljeni za izražanje svoje hvaležnosti na načine, ki jih pričakujemo. In naša vrednost kot staršev ni odvisna od njihove potrditve. Kar počnemo, počnemo iz ljubezni, ne zaradi priznanja ali nagrade.
7. Svojo identiteto najdejo v starševstvu
Biti starš je pomemben del naše identitete, vendar ne bi smel biti edina stvar, ki nas opredeljuje. Za soodvisne starše pa njihova samovrednost in identiteta pogosto temeljita na njihovi vlogi starša. Morda izgubijo zanimanje za osebne hobije ali zanemarijo odnose zunaj svojih otrok. Njihovo življenje postane povsem osredotočeno na starševstvo, kar pušča malo prostora za karkoli drugega.
Ohraniti ravnovesje je tukaj ključno. Medtem ko je biti starš pomembna vloga, je enako pomembno negovati lastne interese in odnose. To nas ne samo izpolnjuje, ampak tudi modelira uravnoteženo življenje za naše otroke.
8. Bojijo se zavrnitve s strani otroka
Vez med starši in otroki je globoka in dragocena. Vendar pa se soodvisni starši morda nenehno bojijo zavrnitve ali neodobravanja s strani otroka. Ta strah jih pogosto vodi v velike napore, da bi otroka ohranili srečnega, tudi na račun lastnih potreb ali vrednot. Lahko se izogibajo konfliktom, popuščajo nerazumnim zahtevam ali zatirajo svoja čustva, da bi ohranili harmonijo.
Najpomembnejše je, da se spomnimo, da je v redu, če se ne strinjamo z našimi otroki. V redu je, da se držimo svojih vrednot, tudi če se ne ujemajo z željami naših otrok. Zdravi odnosi temeljijo na medsebojnem spoštovanju in razumevanju, ne na strahu. S tem, ko se postavimo zase, učimo svoje otroke pomembnosti meja in spoštovanja, ter jih oblikujemo v boljše posameznike.
Gre za ravnovesje
Starševstvo je občutljiv ples med vodenjem in svobodo, vpletenostjo in samostojnostjo, ljubeznijo in mejami. Ni presenetljivo, da včasih lahko nagnemo k soodvisnosti. Razumevanje teh subtilnih vedenj soodvisnosti je bistven korak k ponovni vzpostavitvi ravnovesja.
Navsezadnje naš cilj kot staršev ni nadzorovati življenja naših otrok, ampak jim dati veščine in vrednote, ki jih potrebujejo za samostojno navigacijo skozi življenje.
Povzeto po Hackspirit.com
Preberite tudi:
- Odnos s starši je osnova za VSE nadaljnje odnose
- Kaj se zgodi, če otroci pričnejo nezavedno zadovoljevati potrebe svojih staršev?
Novo na Metroplay: Ninna Kozorog prekinila molk | N1 podkast s Suzano Lovec