Mnogi verjamemo, da z oddajo rabljenih oblačil pomagamo nekomu v stiski, a resnica je precej drugačna.
Evropska agencija za okolje opozarja, da je velik del tekstila, zbranega v Evropski uniji, namenjen izvozu v Afriko in Azijo. Rabljena oblačila so postala del obsežne mednarodne trgovine, njihova končna postaja pa so prepogosto divja odlagališča.
Vsak teden 15 milijonov kosov v Gani
Organizaciji Greenpeace Africa in Greenpeace Germany sta v poročilu Fast Fashion, Slow Poison osvetlili srhljivo ozadje te industrije. V prestolnico Gane, Akro, vsak teden preko pristanišča vstopi približno 15 milijonov kosov rabljenih oblačil.
Čeprav je del teh oblačil mogoče ponovno uporabiti, je ogromno kosov preprosto preslabe kakovosti. Na tržnici Kantamanto tako vsak teden na odprte površine in neurejena odlagališča zaide do pol milijona zavrženih kosov, ki jih nihče več ne želi kupiti.
Obala, kjer se oblačila zajedajo v pesek
Odpadki končajo v reki Odaw in laguni Korle, od tam pa jih med deževnim obdobjem morski tokovi nosijo naravnost na plažo Jamestown v Akri.
-
Zajedeno v pesek: Pod vplivom plimovanja se tone tekstila vkopavajo v pesek ter ustvarjajo dolge, prepletene pasove, ki segajo globoko pod morsko gladino.
-
Strupeni dim: Ker prostora na uradnih odlagališčih zmanjkuje, neuporabna oblačila pogosto služijo kot gorivo za ogrevanje vode v javnih kopališčih. Analize dima so pokazale prisotnost nevarnega benzena in policikličnih aromatskih ogljikovodikov.
-
Eksplozija mikroplastike: Kar 89 odstotkov analiziranih vzorcev oblačil je vsebovalo sintetična vlakna. Ta se na soncu in ob trenju drobijo ter nepopravljivo zastrupljajo okolje in vodne vire.
Kdo zares plačuje ceno hitre mode?
Modna industrija na Zahodu ustvarja dobičke, medtem ko se skupnosti v državah prejemnicah dušijo pod gromozansko goro tujih odpadkov. Greenpeace zato odločno zahteva ustavitev uvoza neuporabnega tekstila, strožjo finančno odgovornost proizvajalcev ter podporo lokalnim ustvarjalcem in sistemom predelave.
Naslednjič, ko boste čistili omaro ali se ozirali za novim, poceni kosom oblačila, se ustavite in vprašajte: Koliko časa boste to nosili – in kdo bo zanj poskrbel, ko ga ne boste več potrebovali?