Sčasoma začne voda iz Indijskega oceana zapolnjevati nastali prostor, pri čemer se oblikuje nov ocean. Ta proces se je že začel na severovzhodu Afrike, v bližini Rdečega morja.
Geologi opozarjajo, da bi se lahko afriška celina razdelila prej, kot so domnevali doslej. Aktivni razpok namreč dosega tako imenovani "kritični prag". Čeprav govorimo o spremembah, ki se odvijajo milijone let, znanstveniki poudarjajo, da gre v geološkem smislu za opazno pospešitev.
Proces, ki traja milijone let
Beseda "kmalu" lahko zveni dramatično, vendar strokovnjaki pojasnjujejo, da bo za popolno ločitev celine potrebnih še več milijonov let. V geološkem času pa je to razmeroma kratko obdobje.
Geoznanstvenik Christian Rowan z Univerze Columbia pojasnjuje, da je razpoka na tem območju bolj razvita, kot so mislili doslej, zemeljska skorja pa tanjša. Po njegovih besedah je Vzhodna Afrika v procesu razdvajanja napredovala dlje od prejšnjih ocen.
Raziskovalci so se osredotočili na območje razpoke Turkan, ki poteka skozi Kenijo in Etiopijo. Analiza seizmičnih podatkov je pokazala, da je zemeljska skorja v središču tega območja debela le približno 13 kilometrov, medtem ko na robovih presega 35 kilometrov.
Ko debelina skorje pade pod približno 15 kilometrov, se začne faza, imenovana zoževanje. Takrat postane nadaljnje razdvajanje celine skoraj neizogibno.
»Tanjša kot je skorja, šibkejša je, kar dodatno pospešuje proces razdvajanja,« pojasnjuje Rowan.
View this post on Instagram
Kako nastane nov ocean?
Naslednja stopnja tega procesa se imenuje oceanizacija. Takrat postane skorja tako tanka, da magma prodre na površje in začne ustvarjati novo oceansko dno. Sčasoma voda iz Indijskega oceana zapolni nastali prostor, kar vodi v nastanek novega oceana. Ta proces že poteka na severovzhodu Afrike, v bližini Rdečega morja.
Celine se nenehno premikajo
Čeprav se današnja razporeditev celin zdi stabilna, se Zemljino površje ves čas spreminja. Pred več kot 200 milijoni let so bile vse celine združene v en sam superkontinent, znanstveniki pa menijo, da bi se lahko v daljni prihodnosti znova združile.
Na mestih, kjer se tektonske plošče stikajo, nastajajo gorovja, medtem ko se na območjih njihovega razmikanja oblikujejo oceani. Vzhodnoafriška razpoka je eden najbolj jasnih primerov tega procesa danes.
Znanstveniki poudarjajo, da bodo prihodnje raziskave še dodatno osvetlile povezavo med geološkimi procesi in razvojem življenja na tem območju. Ugotovitve temeljijo na raziskavi, objavljeni v reviji Nature Communications.
Prirejeno po: bljesak.info
