Visoko nad dolino, tam kjer se Julijske Alpe dotikajo neba, v skalovju Prisojnika živi okamenela prerokinja. Njena zgodba, vtkana v kamen, ni le mit, temveč tih opomin: narava ni le lepa – je živa, čuteča in polna starodavne modrosti.
Obraz v skali, ki nosi sporočilo
Če se zazrete v vzhodno steno mogočnega Prisojnika, boste uzrli njen obraz. Legenda pravi, da je bila Ajdovska deklica velikanka, ena tistih starodavnih bitij, ki so živela v sozvočju z naravnimi silami.
Pripoved govori o prastari trgovski poti iz Soške v Savsko dolino. Resnično je, da so si tovorniki želeli, da bi jim na nevarni poti kdo pomagal, še posebej, ko je bila tema, megla, sneg ali zameti. Takrat so se obrnili na pomoč k Ajdovski deklici, ki je živela na Prisojniku.
Resnično je tudi to, da so se gornjesavski in trentarski tovorniki vse do začetka druge vojne držali prastare nepisane šege in so Ajdovski deklici prinašali hrano. Vedno, ko so prišli na vrh Vršiča, so na kako skalo položili kruh, vino in sir, da dobra velikanka ne bi bila lačna. Ta kruh so pojedle srne, ptiči ali gamsi, a to ni pomembno. Dar je bil namenjen Ajdovski deklici kot zahvala za nesebično pomoč. Gre za stare rituale, s katerimi so ljudje izkazovali svoje prošnje in zahvale silam narave.
Po legendi je bila torej ajdovska deklica velikanka - ajd, kar je v naši mitologiji oznaka za nadnaravno velika bitja. Ajdovska deklica, ki je živela pod previsnimi stenami Prisojnika, je gorske pohodnike vodila skozi snežne zamete prek Vršiča v Trento.
Kljub njeni dobroti pa njena zgodba ni imela srečnega konca. Dobrosrčna in odkrita velikanka naj bi znala napovedati tudi prihodnost. Ena od legend pravi, da je neke noči, ko je obiskala planšarico v Trenti, ki je pravkar rodila sina, novorojenčku napovedala, da bo ustrelil Zlatoroga. Druge ajdovske žene so se ob tej nedopustni prerokbi razjezile in prerokovalko spremenile v skalo.
Zgodba o Ajdovski deklici nosi sporočilo o usodi, sočutju in tudi posledicah izrečenih besed, na kar še danes spomni njen okameneli obraz v gorski steni.
View this post on Instagram
Obraz v skali ni le naravna posebnost – je simbol. Povezuje nas s svetom, kjer so ljudje še poslušali zemljo, poznali moč besed in vedeli, da modrost nosi tudi odgovornost. Danes je Ajdovska deklica tiha varuhinja.
Tisti, ki stopijo pod Prisojnik z odprtim srcem, poročajo o posebnem občutku. Kot da prostor še vedno hrani energijo starodavnih modrih bitij – ajdov, prerokinj, žensk, ki so nekoč stale vmes med svetovi. Stena govori, če znaš prisluhniti. Dih gorske tišine, senca kamnitega obraza in šepet vetra ustvarjajo izkustvo, ki presega turizem.
In prav to je tisto, kar je tujce tako očaralo. "Če bi imeli to pri nas, bi ves svet vedel zanjo," je zapisal ameriški turist na spletu. Mi pa – pogosto gremo mimo. Pa vendar – kaj, če bi se ustavili, pogledali višje in se vprašali, kaj nam sporoča ta okamenela prerokinja?
V času, ko hitimo mimo sebe in narave, nas spominja: moč se skriva v povezanosti. Ne gre le za legendaren obraz v skali – gre za del naše notranje krajine, ki še vedno išče stik in spomin.
Naslednjič, ko se odpravljate v gore z Vršiča, si jo oglejte, lahko pa jo tudi naprosite, naj vam pomaga, da varno pridete na vrh oz. se varno vrnete v dolino.
