Zvestoba pomeni, da drugega sprejmemo tudi v njegovi povprečnosti in banalnosti, pravi nemški benediktinski menih in pater Anselm Grün. Preberite si nekaj njegovih modrih misli.
Pogosto poveznemo na drugega lastne predstave in želje in potem ljubimo bolj predstavo, ki smo si jo ustvarili o njem, kot njega, kakršen dejansko je. Ljubiti drugega takšnega, kakršen je, ni lahko. To od nas terja, da se poslovimo od vseh iluzij, ki smo si jih ustvarili o njem. Posloviti se moramo tudi od iluzije, da je ljubezen vselej čudovit občutek. Pogosto je preprosto zvestoba drugemu. To je več, kot samo prenašanje drugega. Zvestoba pomeni, da ga sprejmemo v njegovi povprečnosti in banalnosti.
- Poglejte si še: Zaljubiti se je enostavno - ostati zaljubljen pa je izbira
Ko ljubezen odpre rano v nas...
Ko ljubezen odpre rano v nas, velikokrat mislimo, da nas je prizadel drugi. In vrnemo mu tako, da ga tudi sami prizadanemo. Nastane začarani krog vzajemnega zadajanja ran, ki ljubezni ne poglablja, temveč jo uničuje.
Kdor se spušča na pot ljubezni, mora vedeti, da je to pot v resnico, pot, na kateri odkrivam svojo resnico in resnico drugega. Spoznavanje resnice je dejansko boleče. Vendar je ljubezen tudi priložnost, da to bolečino ozdravimo.
Če sprejmem sebe z ranami in ne obsojam drugega zaradi njegovih ran, temveč ga ljubim prav takšnega, kakršen je, tedaj zmore ljubezen ozdraviti moje in njegove rane.
Le če sem v stiku s seboj, se lahko povežem z drugimi ljudmi
Vendar le če sem v stiku s seboj, se lahko povežem z drugimi ljudmi. Tedaj se ne bojim več, da bi drugi v meni lahko opazil nekaj, kar sem prekril celo sebi. Če sem sam vstopil v hišo svojega telesa in duše, bom lahko tudi drugemu pustil, da vstopi vanjo. Lahko mu pokažem vse, kar je v meni, ker sem si sam dovolil, da je moja hiša življenja takšna, kot je. Odnos do samega sebe mi odvzame strah pred bližino drugega. Zbližal sem se s seboj, zato dopuščam tudi bližino drugega, še več, celo uživam v njej. Postal sem prijatelj sebi, zato sem lahko prijatelj tudi komu drugemu.
vir: Anselm Grün, Mala knjiga o pravi ljubezni, Celjska Mohorjeva družba
