Znana ruska pesnica Larisa Rubalska pravi, da ji je ena sama beseda spremenila pogled na življenje.
Ženske so danes pogosto preobremenjene. Od njih se pričakuje, da bodo uspešne, urejene, čustveno stabilne, dobre partnerke, skrbne mame, razumevajoče prijateljice in še vedno dovolj nasmejane za svet okoli sebe. Ni čudno, da se mnoge ujamejo v občutek, da nikoli niso dovolj dobre.
Ključ pa morda ni v tem, da bi morale narediti še več, temveč v tem, da bi na svoje življenje pogledale drugače.
Psihologi pogosto opozarjajo, da se sodobna ženska vse pogosteje izgublja v neskončnem iskanju ideala. Popolno telo, popolna kariera, popoln odnos, popoln dom, popolna notranja umirjenost... A bolj ko poskušamo doseči ta ideal, bolj se zdi, da nam ves čas nekaj manjka.
Pogosto citirana ruska pesnica Larisa Rubalska, izjemno priljubljena v Rusiji, ponuja presenetljivo preprosto misel. Ne govori o zapletenih tehnikah ali velikih življenjskih preobratih. Govori o eni majhni besedi, ki lahko spremeni način, kako gledamo nase in na druge.
Ta beseda je: ampak.
Človeška narava je polna primerjav. Lahko imamo streho nad glavo, zdravje, družino, delo in ljudi, ki nas imajo radi, pa bo pogled vseeno hitro zdrsnil k življenju nekoga drugega. K njegovi karieri, postavi, zakonu, dopustu, stanovanju ali samozavesti.
Soseda je vitkejša. Prijateljica je uspešnejša v karieri. Sodelavka ima bolj umirjen partnerski odnos. Nekdo drug je vedno bolj sproščen, lepši, bolj izpolnjen, bolj srečen... In tako se neopazno rodi občutek, da življenje teče mimo nas.
Larisa Rubalska je ta začarani krog dobro razumela. Njena beseda ampak ni čarobna zato, ker bi izbrisala težave, temveč zato, ker premakne pogled. Ne zanika resničnosti, ampak ji doda drugo plat.
V njenih verzih to zveni kot preprost življenjski opomnik:
"Ena ženska sicer ni najbolj privlačna, ampak je izredno pametna.
Druga je zares lepa, ampak je sama.
Tretja ima denar, ampak nima miru … "
Prav v tem je moč besede "ampak". Pomaga nam videti, da nobeno življenje ni popolno. Da ima vsaka prednost tudi svojo ceno in da ima vsaka pomanjkljivost lahko tudi svojo skrito moč.
Morda je vaša prijateljica zelo lepa, ampak se počuti osamljeno. Morda ima sodelavka navidez popoln zakon, ampak nima časa zase. Morda ima nekdo uspešno kariero, ampak že leta živi pod nenehnim pritiskom. Morda imate vi manj, kot bi si želeli, ampak imate nekaj, česar nekdo drug nima: mir, svobodo, toplino doma, iskrene odnose ali notranjo moč.
Bistvo ni v tem, da bi zmanjševali vrednost življenja drugih ljudi. Prav tako ne gre za to, da bi se tolažili z mislijo, da imajo tudi drugi težave. Gre za to, da prenehamo svoje življenje meriti z merili, ki sploh niso naša.
Ko začnemo uporabljati ta "ampak", se primerjanje spremeni v razumevanje. Zavist se lahko spremeni v hvaležnost. Občutek pomanjkanja pa v zavedanje, da ima tudi naše življenje svojo vrednost, lepoto in smisel.
Ameriški pisatelj Robert Bryant je nekoč zapisal, da ribo obsodimo na neuspeh, če jo ocenjujemo po njeni sposobnosti plezanja na drevo. Nesmiselno je meriti sebe po merilih drugih. Ptica se ne dokazuje s hojo, temveč z letom. In enako velja za nas.
Morda niste tam, kjer ste si nekoč predstavljali, da boste. Ampak ste preživeli stvari, ki so vas oblikovale. Morda nimate vsega, kar ima nekdo drug. Ampak imate nekaj, kar je samo vaše. Morda vaše življenje ni popolno. Ampak je resnično.
Včasih ena sama beseda ne spremeni okoliščin, spremeni pa pogled nanje. In ko se spremeni pogled, se pogosto začne spreminjati tudi življenje.
Vir: sensa.mondo.rs
