Bodimo starši, ki ne bodo strigli kril svojim otrokom

11. 4. 2018
Deli
Bodimo starši, ki ne bodo strigli kril svojim otrokom (foto: profimedia)
profimedia

Ko se rodimo, smo kot ogromni generatorji ljubezni. Vse naokoli izžarevamo čisto energijo svetlobe in radosti brez primere. Ko ti valovi trčijo na neozdravljena mesta v naši kulturi, mesta, kjer se je razpaslo nezaupanje ali kjer radost nima vstopa, se odbijejo od njih in nam prinesejo dotlej neznano sporočilo, sporočilo o »ne-ljubezni«. 

Tradicija in vrednote s poteklim rokom

»Tradicionalne človeške strukture moči in njihova vladavina teme se bodo pokazale kot zastarele.« Buckminister Fuller, ameriški futurist

Nekako ne morem mimo odlomka iz te čudovite knjige, ki bralca dodobra pretrese in nudi navdih za vse nas in ki me dnevno opominja na to, da si sami rišemo svoje življenje. Le na nas je, ali bodo barve na platnu v svetlih, navdihujočih tonih ali pa kot znamenita slika z naslovom Krik, avtorja E. Munch-a (delo je sicer umetnina in jo cenim).

Ker sem se že od majhnega spraševala o pomenu tradicije in njenih vrednotah in nikakor nisem mogla umestiti svojega mnenja. Ker sem po horoskopu vodnarka in mi je morda uporniški in nekonvencionalni način razmišljanja zapisan v zvezdah. Ali pa morda, ker sem kljub vsem zapovedim in pravilom, ki jih je ustvarila družba, uspela obdržati v sebi tisto majhno deklico, ki me je spet spomnila, kako preprosto je v resnici življenje. In da mi nismo to, kar »so« drugi rekli, da naj bomo.

Ker je avtorica Pam Grout tako lepo zapisala:

»…bratec je ljubeče pogledal sestro dojenčico, se nagnil nad njeno posteljico in resno zašepetal: »Povej mi kaj o bogu. Jaz počasi že pozabljam, kakšen je«.«

Nadaljuje:

Kot je štiriletni fantek priznal svoji sestri, ni trajalo dolgo, da je prevzel in usvojil prepričanja in tradicijo svoje kulture, pa če je bila še tako zagrešena in omejujoča. Kot dojenčki se uglasimo z odraslimi, ki so okrog nas. Vidimo, kaj jih privlači. Opazujemo, kako se vedejo, kaj zavračajo in kaj cenijo. Že zgodaj se naučimo, kaj je »lepo« in kaj ne. Naučimo se, kako je treba misliti in čutiti glede boga, ki se imenuje denar. Opazimo, da nas v tistem trenutku, ko zbolimo, odnesejo k zdravniku; hitro se naučimo, da za ozdravitev potrebujemo nekoga zunaj sebe.

Ko se rodimo, smo kot ogromni generatorji ljubezni. Vse naokoli izžarevamo čisto energijo svetlobe in radosti brez primere. Ko ti valovi trčijo na neozdravljena mesta v naši kulturi, mesta, kjer se je razpaslo nezaupanje ali kjer radost nima vstopa, se odbijejo od njih in nam prinesejo dotlej neznano sporočilo, sporočilo o »ne-ljubezni«. Ko naša brezmejna radost trči ob ta toga prepričanja in »strjena« čustva, se hitro naučimo, kako se je treba prilagoditi energijam, prepričanjem in razmišljanju naše kulture.

Naučimo se, kako odščipniti svojo sijajno, prelepo energijo ljubezni in ji dovoliti, da teče samo po tistih strugah, ki jih predpisuje naša kultura, na drugih področjih pa se sprijaznimo z ohromljenostjo. Korak za korakom se naučimo pravil »pravilnih« energijskih frekvenc, tako, da dovolimo sijati samo še majhnemu odstotku tega, kar v resnici smo.

Kot dojenčki imamo radi vse po vrsti, še posebej močno pa starše. Če nam nehote dajejo zgled, kako odrezati velik del svoje moči in energije…jih bomo posnemali, jasno. Storili bomo vse, kar bo treba, da bi lahko ljubili. V svojem najglobljem jedru smo namreč čista, neskaljena ljubezen.

Pred petim letom vsrkamo tako rekoč vse, kar slišimo in doživimo. V tej starosti delujejo naši možgani večinoma v območju valov theta. Ti valovi so podobni REM-spanju ali hipnozi in čudovito pomagajo pri učenju jezika, odtenkov v funkcioniranju naše družine in drugih reči, koristnih za utiranje poti v fizičnem svetu. Ta mentalni, čustveni in fizični okvir je programiranje, ki vodi naše življenje. V veliko pomoč nam je, ko vozimo avto, da se ne učimo vsaki dan znova ali pri umivanju zob, nepredstavljivo pa škoduje naši povezanosti z višjimi ravnmi.

Ko sledite po istem kopitu narejenim lekcijam svoje družine, kulture in preteklosti, zgrešite prekipevajočo energijo, dostopno v atomskem zdaj. V vsakem sedanjem trenutku počiva čudovita substanca, ki samo čaka, da jo bo razneslo od čudežev in blagoslovov. Če pa vedno znova sledite starim, velikokrat neustreznim »kulturnim paradigmam«, zgrešite to čarobnost. Tako se ujamete v mrežo obrambnih, omejujočih zaznav.

Da, vsakokrat, ko nismo v sedanjem trenutku, se vključi samodejno predvajanje starih omejitev in utirjenih zaznav, ki okužijo naše mišljenje, dejanja in prepričanja.

Najpomembneje je, da preverimo konstrukte, ki smo jih (skupaj z velikansko večino preostalih Zemljanov) sprejeli kot življenjska dejstva, kot nespremenljive resnice. Kajti ko enkrat pokukamo za zaveso, vidimo, da je sistem podoben čarovniku iz Oza, ki v resnici sploh nima moči.

Zdaj vemo, da vse, kar imamo za objektivni svet »tam zunaj«, ni nič drugega kot odsev, kar obstaja od znotraj. Če se osredotočimo na radost, mir in ljubezen, bomo zares doživeli radost, mir in ljubezen. Če pa naša zavest ostane uglašena s prevladujočo žalostinko naše kulture, s pesmijo bolesti in gorja – dobite… moram res izreči to besedo?

Živimo življenje na način, ki nas ne bo omejeval pri poseganju tja, kjer je »nekaj več«, kjer napredne ideje in misli ne bodo zasmehovane s strani tistih, ki ne poznajo širnega morja in še niso pokukali za zaveso. Kjer tradicije, ki nekaj resnično veljajo in so cenjene že tisočletja, ne bodo zasmehovane in zatrte s strani sodobnega »napredka« in znanstvenih izsledkov. Napredek sam po sebi in v lastno korist ni napredek, temveč korist za posameznika. Mi pa moramo delovati kot celota in za skupno dobro.

Bodimo starši, ki ne bomo strigli kril svojim otrokom, kadar bodo želeli poleteti po svoje – oni že vedo, zakaj so si izbrali to pot. Raje jim pokažimo, da bomo vedno tam zanje, ko nas bodo potrebovali. In da ne glede na to, kaj in koga bodo ljubili – bodo ljubljeni. Ljubezen ne more prinesti ne-ljubezni.

E na kubik, Pam Grout (Še devet energijskih poskusov, ki dokazujejo, da je manifestiranje magije in čudežev lahko zabava za poln delovni čas), Nina Kirbiš

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja